Nalezljivi smeh brez razloga

Smeh je pol zdravja, so nekoč ugotovili naši predniki. Smeh so skozi zgodovino  preučevali številni resni ljudje, kot so: Aristotel, Platon, Hobbes, Bergson, Baudelaire, Freud, Kant…, ki so se  predvidevamo spraševali približno takole:  Kako to da obstajajo ljudje, ki se smejejo? Kako do tega prihaja? Kaj je to kar izzove smeh pri ljudeh? Iskali so pojasnila za smeh, razpravljali o humorju, duhovitosti in komiki. Oblikovali teorije humorja in pri tem  so se verjetno zelo malo smejali v vsakdanjem življenju. Smeh je zanj predstavljal fenomen, ki ga je bilo treba nujno raziskati in pojasniti.

 

nalezljivi_smeh_brez_razloga

Smeh je sicer odziv na humor, vendar je  tudi odziv na fizični dražljaj, na primer če koga žgečkamo se ta ponavadi odzove s smehom.

Smeh do solz
Smeh do solz

Je univerzalen jezik, ki ga razumejo vsi ljudje na svetu  ne glede na kulturo, tradicijo,vero in barvo. Smeh poleg tega, da  blagodejno vpliva na zdravje ljudi, je pomemben element v komunikaciji, saj doda čustven kontekst verbalni komunikaciji. Zbližuje, sprošča ter povezuje ljudi.

Smeh povezuje vse generacije
Smeh povezuje vse generacije

Smeh se lahko sproži iz različnih razlogov. Včasih se zgodi, da v situacijah (šola, cerkev), kadar je smeh neprimeren, dobimo navale smeha oz. brez večjega razloga planemo v smeh ter se tako znebimo napetosti.

smeh sprošča napetost
smeh sprošča napetost

Ekscentrični španski umetnik Salvador Dali je imel problem s smehom. V situacijah, ko bi  moral biti resen, denimo v družbi uglednih ljudi iz Pariza, je planil v nezadržen smeh ter tako sprostil napetost. Pogosto je imel napade smeha.  Imel je tudi močno sposobnost delati nenavadne stvari, da je z njimi včasih pritegnil večjo pozornost javnosti kot s svojimi umetninami.

Smeh izzvan s humorjem je odziv na intelektualni dražljaj. Pri humorju navadno smeh izzovejo absurdi, nelogične in nepričakovane situacije…. Obstajajo tudi  ljudje, celo narodi, ki »zamujajo s smehom« oz. potrebujejo več časa za razumevanje humorja. Pa kljub temu se lahko smejejo tudi takšni, ki ne razumejo humorja, saj je smeh nalezljiv, opozarjajo strokovnjaki, ki smeh preučujejo. Namreč s smehom se lahko okužimo od drugih, ki se že smejejo. Dovolj je, da slišimo smeh v svoji bližini in se že sami začnemo smejati. Kajti s to teorijo se povsem ne strinja D. Victoroff, dr. književnosti, ki je raziskoval nalezljivost smeha. Za svojo raziskavo je zbral dvesto posameznikov in posameznic, v starostni skupini od 18 do 25 let, katerim je predvajal dve kratki verziji smešnih zgodb. Prva je bila dopolnjena s smehom in druga brez smeha. Izsledki raziskave so pokazali, da je večina (106 kandidatov) bila bolj navdušena nad posnetkom brez dodanega smeha. Podzavestno jih je dodani smeh odbijal, ker se niso želeli obnašati kot drugi. Bolj dovzetne za nalezljivi smeh so bile ženske kot moški. Torej obstajajo ljudje, ki so bolj dovzetni za nalezljiv smeh in ljudje, ki se negativno odzivajo  nanj.

za smeh se lahko zavestno odločimo
za smeh se lahko zavestno odločimo

Za smeh se lahko tudi zavestno odločimo, so nam povedale, v pogovoru o jogi smeha, vaditeljice smeha. Trdijo, da za smeh ni potreben  razlog, saj se lahko zavestno odločimo, da se bomo smejali. S pomočjo vaj, ki so nam predstavile, se najprej začnemo smejati brez razloga in »na silo«, nato se bo dejansko sprožil smeh iz srca. Opozarjajo, da naši možgani ne ločijo med vsiljenim in spontanim smehom ter, da obe vrsti smeha vplivata blagodejno na naš organizem.

indijanski smeh
indijanski smeh

Amazonski Indijanci za katere velja, da se poredkoma smejejo, so pripravljeni na smeh in humor v situaciji, kadar priskrbijo materialne dobrine za preživetje skupnosti. B. Flornoy, šef francoske ekspedicije v Amazonu,  je raziskoval smeh pri amazonskih Indijancih ter je ugotovil, da se Indijanci, ki živijo v gozdovi Amazona smejejo več kot tisti, ki živijo v naseljih. Ta smeh in veselje povezuje z življenjem v sožitju z naravo. Po njegovih besedah, Indijanci najprej planejo v smeh v kontaktu s tujci oz. belci, smejejo se njihovem načinu življenja, napakam in nerodnostim. Na primer, če belec pri prečkanju reke nerodno stopi in pade v vodu, bo zagotovo nasmejal Indijanca iz Amazona. Jazz glasba je na primer izzvala glasen smeh pri mnogih indijanskih plemenih. Motivi, ki najpogosteje izzovejo smeh pri Indijancih so zakonske težave glavnega lovca ter nerodnosti neporočenih mladih fantov. In ko smo že pri Indijancih, bomo naše pisanje končali z  indijansko modrostjo: Stari Indijanec govori svojem vnuku: »Sin v vseh nas se bojujeta dva volka. Eden je Zlo.  To je jeza, zavist, pohlep, sovraštvo, laži in ego. Drugi je Dobro. To je veselje, smeh, mir, ljubezen, prijaznost in resnica.« Sin je premišljeval o tem in vprašal: »In kateri volk zmaga?« Starec je tiho odvrnil: »Tisti, ki ga hraniš.«   

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*