Namesto štirje – trije letni časi



Ali si predstavljate, kako bi bilo, če bi v letu imeli samo en letni čas? Verjetno bi bilo vse monotono, nič zanimivega ne bi doživeli. Zadnja leta pa doživljamo velike spremembe.

V naravi je že povsem znano, da imamo štiri različne letne čase in ljudje imamo radi enega bolj ko drugega, nekaterim je celotno leto všeč. Glede na to, da se iz leta v leto podnebne spremembe tudi zelo spreminjajo zaradi globalnega segrevanja, si lahko damo odgovore zakaj prihaja do neverjetnih sprememb v naravi.. To razliko npr. pred desetimi leti danes močno občutimo na lastni koži, to pa lahko pripišemo samo človekovemu delovanju.

zima

Bistvo narave naj bi bilo, da imamo pomlad, poletje, jesen in seveda zimo. In ker se res dogajajo nepredstavljive vremenske razmere, doživljamo zadnja leta celo tri letne čase, kar pomeni, da je jesen vedno zelo dolga, ko bi že davno moral zapasti sneg, ni o njem ne duha ne sluha, mi pa še vedno uživamo tako rekoč suho vreme. Ko pa končno pride zima, čeprav samo navidezno, tudi ta traja zelo dolgo in takrat ko udari, nam prinese velike probleme. Nato opazimo, da koledarskemu in biološkemu ritmu ne gre več zaupati.

Kar je najbolj grozljivo od vsega, da pomladi sploh ni bilo, ker nimamo več prehoda iz enega letnega časa v drugega  in tako se pojavi kar poletje. Brez občutka dobimo nov letni čas, s tem se povečujejo ogorčenja in presenečenja pri ljudeh.

 

432170_2993741941003_322065555_n

Kdaj ste pa vi imeli pravi občutek leta, ko je bilo vse na svojem mestu? Verjetno bi morali dobro prebrskati po svojem spominu.

Poglejmo si nekaj lanske statistike (april – november 2013)

APRIL: bil je nekoliko hladnejši od povprečja preteklih let, saj je bila povprečna mesečna temperatura 8,9°C. Najtoplejši april pa je bil 2007, povprečna temperatura 11,5°C.

MAJ: glede na povprečno temperaturo je bil najhladnejši maj, povprečna temperatura je bila 12,1°C. Najtoplejši maj leta 2009, temperatura 15,3°C.

JUNIJ: poletje se je začelo s podpovprečno junijsko temperaturo za obdobje 2007-2012. Povprečna temperatura je znašala 16,6°C in s tem tudi za stopinjo manj v zadnjih petih letih. Najtoplejši junij je bil leta 2012 ko je povprečna temperatura znašala 18,2°C.

JULIJ: vrhunec poletja je bil precej topel in suh, saj je povprečna temperatura znašala kar 20,3°C. Doslej najtoplejši julij pa v letu 2010 s povprečnimi temperaturami 19,7°C. Najvišje izmerjena temperatura je znašala 33,7°C, absolutna pa leta 2007, ki je znašala 35,7°C. Najnižja lanska julijska temperatura pa je bila 9,9°C.

AVGUST: zapomnili si ga bomo po najbolj vročih temperaturah, sploh v začetku meseca, saj je bila rekordna temperatura presežena kar 3x. 4. avgusta je bila izmerjena 36,1°C. Izenačenje je sledilo 6. avgusta nato je bil zopet presežen naslednji dan s temperaturo 36,6°C. Vrhunec temperatur pa je bil 8. avgusta, saj so namerili 37,4°C. Tako je bila v Ljubljani presežena temperatura 40°C.

29092012519

SEPTEMBER: minil je brez posebnih vremenskih dogodkov, povprečna temperatura je bila 13,7°C. Najtoplejši september pa je bil leta 2011, povprečna temperatura 16°C.

OKTOBER: je bil po statistiki najtoplejši mesec. Povprečna mesečna temperatura se je za 2,5°C zvišala od povprečja od leta 2007-2012. Tako so namerili 11,1°C. Najhladnejši oktober je bil leta 2007 in 2011 ko je temperatura znašala 7,6°C.

NOVEMBER: zapomnili si ga bomo po veliki količini padavin. Lanski november je bil najbolj moker, saj je zapadlo kar 291 l /m2. Povprečna količina padavin v obdobju 2007-2012 je znašala 151,9 l /m2. Najbolj suh november je bil leta 2011, saj je v celem mesecu padlo samo 5 l/m2.

Vzemimo še za  primer lanski december ter letošnji januar, saj je bilo od pet do deset stopinj več kot pa po navadi. Po 21. decembru lani se je pojavilo izrazito toplo vreme, ki je kar trajalo. Tako smo imeli stopinje nad lediščem na predbožično noč in seveda bili smo tudi brez snega. Bil je neprekinjen niz pozitivnih temperatur še naprej v Novo leto in takega pojava si vremenoslovci niso mogli predstavljati.

Mnenja strokovnjakov so bila, da če se nebi v drugi polovici zimskega obdobja, se pravi v januarju občutno ohladilo in če ne bi zapadel sneg, bi se letošnja zima zagotovo uvrstila med tri najtoplejše zime v 100 letih.

Letni časi so tako zelo pomembni za nas kot tudi za naravo, ampak se morajo pojaviti v pravilnem ciklusu leta. V takem stanju vsi delujemo bolj izrazito in funkcionalno. Žal pa se narava ne bo vrnila na stara pota nazaj, saj smo že sami preveč prispevali k globalnemu segrevanju. Edina rešitev za naprej je, da vsak od nas spoštuje naravo ter pripomore k temu, da je ne onesnažuje.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*