Nad dolino Tolminke, v osrčju Tolminskih gora tiho, skrivnostno, odmaknjeno in hrabro stoji najlepši zgodovinski spomenik prve svetovne vojne na ozemlju Slovenije – Javorca s spominsko cerkvijo Svetega Duha.

Med vojno je Javorca predstavljala zatočišče za številne vojake različnih narodnosti, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na vojne grozote in našli košček miru.

Dostop: Pot na Javorco vodi iz Tolmina, ki je povezan s cesto prek Idrije in skozi Baško grapo. Proti jugu gre cesta ob Soči do Nove Gorice, na sever pa sledi Soči v Trento in naprej čez Vršič. V Tolminu v križišču pri trgovskem centru sledimo cestnim oznakam v Zatolmin, od tu pa nas v levo usmerijo planinske oznake po osemkilometrski vzpenjajoči cesti proti Javorci. Napis ob poti nas opozarja, da vstopamo v Triglavski narodni park, kjer moramo upoštevati pravila lepega vedenja do narave. Na planini se na levo odcepi strm vojaški kolovoz, ki nas po približno petnajstih minutah hoje pripelje na Javorco. Cesta, ki je speljana iz Zatolmina do planine Javorca, je idealna tudi za kolesarjenje.


Javorca, ki stoji pod vznožjem visokih gora, daje občutek negibnega jedra velikega spomina in opomina, nad njo pa skrivnostno odmeva izjemna gorska tišina. Okrog Javorce so posejani vrhovi, katerih kamenje se je v času bitk ob eksplozijah granat spreminjalo v ubijalske drobce. Gore so prepredene s številnimi betonskimi utrdbami, praznimi rovi in kavernami ter izpranimi spominskimi ploščami. Pod vznožjem pa se peni voda v ozkih koritih Tolminke, ki si jih tudi je vredno ogledati po vrnitvi v Tolmin.

Razgledno vzpetino Javorca krasi cerkvica Svetega Duha, ki so jo zgradili vojaki 3. gorske avstro-ogrske brigade v roku sedmih mesecev, medtem ko so se borili na bojnih položajih med vrhovi. Po ideji arhitekta Remigiusa Geylinga je na tisoče vojakov poprijelo za delo in začelo z gradnjo cerkve. Pod planino Javorca so dolbli skalni greben, obdelovali les, kuhali lepilo in kovali koščke železa.

Javorca je izjemno iztesana, izrezljana in ovita v nežne poslikave. Med poslikanimi vzorci in čudovitimi modro-pisanimi okni so zapisana imena žrtev vojne. Vojaki so v hrastove plošče s kovinskimi modeli vžigali imena svojih padlih rojakov. Javorca ima v združenem duhu, ki se je zedinil v miru, zapisanih 2564 imen ljudi.

Cerkev Svetega Duha na Javorci nosi zapisan vojaški izrek: Ultra cineres hostium ira non superest (sovraštvo ne sega prek pepela umrlih). Notranjost cerkve v modri, črni, zlati in beli barvi zbuja občutek miru in svetosti.


Cerkev na Javorci so med vojnama obnovili italijanski vojaki, kasneje pa jo je še dvakrat temeljito obnovila slovenska oblast. Ker je cerkev zgrajena pretežno iz lesa, zahteva stalno vzdrževanje. Obnavljali so jo tudi gorski reševalci, ljudje, ki vedo kako dragoceno je življenje v gorski naravi.

Nad cerkvijo stoji zapuščena Blekova domačija. Javorca po potresu 1998 nima več stalnih prebivalcev. Ozadje domačije krasi pogorje Rdečega roba.

Danes vse prepogosto pozabljamo, da živimo na enem najlepših kotičkov na našem planetu, ki je poln naravnih biserov. Javorca je zagotovo eden izmed njih. Še več naravnih biserov Slovenije pa si lahko ogledate na povezavi: NARAVNI BISERI SLOVENIJE
Lepo, vendar bi vseeno nekaj pripomnila. Ne vem zakaj in kako se v mnogi zapisih in opisih Javorce uporablja: na Javorco, ko pa so domačini od vekomaj rekli v Javorco. Zdi se mi prav, da bi njihov, tudi moj način poimenovanja prevladal.