Kaj nam lahko bolj razvaja brbončice v teh hladnih zimskih dnevih kot skodelica vroče, pregrešno dobre čokolade? O tem, kako čokolada vpliva na čustva ljudi pripoveduje celo film z naslovom Čokolada, kjer igra glavno vlogo Johnny Depp. Čokolada je, tako trdijo nekateri »čokoholiki« tudi hrana za bogove, je najprijetnejši greh, ki si ga odvisniki od čokolade lahko privoščimo. In si ga mirno lahko, saj raziskave kažejo, da je čokolada ne le zdrava, ampak, da nas tudi varuje pred različnimi obolenji zaradi snovi, ki jih vsebuje.
Prvi »čokoholičarji« so bili že prastari narodi Omleci, pa Maji in Azteki. Oni so že pred 3000 leti uživali v napitku, ki je bil grenak in so ga imenovali xocolato, ki pa je bil, žal, napitek vladarjev in najvišjih imenitnežev. Izvor besede čokolada najdemo pri Aztekih in pomeni”grenka voda”. Pripravljali so ga iz praženih in zmletih zrn kakavovca, katerega so zmešali s koruzno moko, začimbami, dodajali so tudi čili, poper in cimet. Prva v Evropi je kakavovec spoznala Španija in sicer v 16. stoletju. Zahvala gre španskim raziskovalcem, misijonarjem in osvajalcem. Španci niso bili preveč navdušeni nad okusom kakavovca, zato so ga poskušali izboljšati z dodajanjem sladkorja, medu in vanilje.
V novonastalem okusu so Španci seveda zelo uživali in ta napitek je celo služil kot zdravilo za tegobe kot so vročina, bolečine in krči v želodcu in celo težave, ki so bile povezane s poletno vročino. Iz Španije je čokolada najprej priromala v južno Italijo. Italijani so jo dodajali jedem iz divjačine, aromatizirali so jo tudi z jasminom. Iz Italije je v 17. stoletju prispela na francoski dvor in tukaj niso ostali hladni. Z velikim navdušenjem so jo sprejeli, kuharji so jo uporabljali pri vseh svečanih prireditvah, z njo so zdravili melanholijo. Čokolada je kaj kmalu osvojila celo Evropo, najprej so jo konzumirali kot napitek, kasneje so jo že dodajali pecivu in tortam, dokler ni leta 1849 Anglež Joseph Fry, proizvedel prvo jedilno čokolado po večletnem eksperimentiranju. Čeprav se tehnologija proizvajanja čokolade nenehno izboljšuje, ostaja njeno pridobivanje tako kot je bilo nekoč….začne se z mlečnobelimi zrni kakavovca, le ta v stiku z zrakom potemnijo, zrna nekaj dni pustijo fermentirati, na tak način izgubijo svoj grenak okus. Fermentirana zrna, ki postanejo rjava, sušijo na zraku, nato jih pa mehanično obdelajo in spražijo. Kakavovec tako dobi primerno aromo, ohlajena zrna zmeljejoin nastane čokoladna melasa. In to je osnova za vse vrste čokolad.
Dandanes lahko uživamo v neskončnih čokoladnih proizvodih, neskončnih okusih, teksturah in oblikah. Torej prava čokoladna “Meka”. Lahko uživamo v okusih kot jih nudi naprimer čokolada s kozjim mlekom, oljčnim oljem,čilijem, različnim sadjem, poznamo celo čokolado s konopljo. Najdražje čokoladne praline na svetu« La Madeline au Truffe« stanejo celo 250 dolarjev, seveda je to cena za en praline.
Zakaj je čokolada tako dobra?
Poznamo tri tipe čokolade in sicer:
- mlečna čokolada(vsebuje 30- 40% kakava
- temna čokolada( vsebuje od60- 99% kakava)
- bela čokolada( brez vsebnosti kakava)
Grenkobo daje čokoladi kakav, torej, več je kakavovih delcev….bolj je grenka in bolj zdrava. Teobromin, grenak alkaloid, ki je sestavni del čokolade, ima isti učinek kot kofein, na nas deluje poživljajoče in tudi zasvajajoče. Epikatehin in katehin sta flavonoida in močna antioksidanta, katerima pripisujejo celo protirakavo delovanje. Feniletilamin deluje na nas stimulativno in izboljšuje naše počutje. L-triptofan pa je najpomembnejša sestavina v čokoladi in ta vpliva na naše počutje tako, da zmanjšuje tesnobo, izboljšuje apetit in spanec. To so le nekatere od 300 snovi, ki jih čokolada vsebuje in glede na to, kako delujejo na nas, lahko rečemo, da je čokolada zdravo živilo, seveda, če je zaužito v primernih količinah. Da ima čokolada zasvajajoč učinek , so mnenja deljena…za nekatere znanstvenike je to le mit, nekateri pa se trudijo dokazati, da čokolada deluje na nas in naše možgane isto kot nekatere droge. Vsekakor pa ima temna čokolada neprimerljivo bolj zdrav vpliv na naše telo kot mlečna, saj slednja vsebuje veliko sladkorja in malo kakavovih delov.
In ker nas osrečuje in razvaja njen okus in vonj, si jo lahko privoščimo tudi drugače. Lahko v obliki parfuma, prvi tak parfum z vonjem čokolade se imenuje Angel in katerega oče je modni kreator Thierry Mugler. Čokolada je še kako dobrodošla tudi v kozmetične namene, saj ima naravnost čaroben učinek na našo kožo.
Poznamo tudi« body painting«, poslikavo telesa z raztopljeno čokolado. Najbolj zagnani ljubitelji čokolade pa lahko uživajo v sladkih modnih revijah, imenovanih Salon du chocolat, katere se vsako leto odvijajo v eni od svetovnih prestolnic kot so New York, Pariz, Tokio, Moskva, Peking in Šanghaj. Manekenke so oblečene izključno v čokoladne kreacije.
Torej? Uživajmo v čokoladi, njenem okusu in vonju, na dan pa je priporočljivo zaužiti sedem gramov čokolade s 70% kakavovih delcev. In brez slabe vesti.
