Tudi vam vedno zmanjkuje časa? Ali to, da nimate časa uporabljate zgolj za izgovor? Dejstvo je, da je čisto vsak dan dolg 24 ur in čisto vsi ljudje na tem planetu imamo na dan na razpolago točno 24 ur. Nič več in nič manj. Glede na moje izkušnje pa nas je večina vedno zasedenih. Vsaj pravimo tako. Saj poznate tisto, ko te na primer mama pokliče in reče: »Prideš kaj na obisk?« in ti kot iz topa odgovoriš: »Joj, danes res nimam časa.« In povsem enako je jutri, pojutrišnjem in še naslednje dni. Nimam časa je slab izgovor, ki sem se ga sama začela zavestno izogibati.
Zakaj menim da je izgovor »Nimam časa« slab? Ker z njim velikokrat ne povemo resnice in tako ne prevzamemo odgovornosti. Saj je lažje, če je čas odgovoren za to, da ne morem obiskati nekoga, kot pa če sem odgovoren/-a jaz, ki v resnici nimam časa ker mi primanjkuje veščin za boljše upravljanje s časom, ali pa si ne upam povedati pravega razloga, zakaj me nekam ne bo. Seveda je logično, da včasih raje prikrijemo resnico, ker se bojimo da bomo osebo s tem, ko ji bomo na primer rekli: »Ne želim priti na kavo, ker si vedno tako dolgočasna«, morda prizadeli. Ampak ali mislite, da osebe s tem, ko ji ves čas ponavljate da nimate časa, ne morete prizadeti? Kaj vse si lahko oseba misli o tem, da vedno uporabljate ta izgovor? Človeški um je kreativen in ta oseba si lahko na veliko napačnih načinov razlaga, zakaj nikoli nimate časa. To je lahko včasih še slabše.
Kaj torej povedati, namesto izgovora »Nimam časa«?
Sama pogosto osebi pojasnim, da imam trenutno druge stvari, ki so danes zame bolj pomembne, kakor obisk. Ob tem osebi predlagam kak drug termin in si takrat izključno za to vzamem čas. Poglejte koliko lepše se od stavka »Nimam časa«, sliši naslednji stavek: »Draga mama/prijateljica/sestra, z velikim veseljem bi prišel/-a in klepetal/-a s teboj. Vesel/-a sem povabila. Moram pa ti povedati, da imam danes nekaj takih obveznosti, ki jih ne morem/želim prestaviti. Ali se strinjaš, da prestaviva obisk na naslednji torek?«
Povsem mogoče je tudi, da se mi kdaj preprosto nekam ne ljubi iti ali se mi nekaj, kar nekdo drug želi ne ljubi storiti. Takrat iskreno povem, da mi tisti trenutek ali dan ni do tega oz. da nisem pri volji za to.
Kaj pa v primeru, ko si ne želimo vzeti časa za osebo, ki nas kamorkoli vabi?
Takrat je najlepše, če smo lahko iskreni, pa vendar tega vedno ne zmoremo, sploh takrat, ko gre za sorodstvene vezi. Zato na tem mestu resnično nimam boljšega odgovora kot to, da se zazremo vase in si priznamo kaj želimo in kaj ne, ali pa morda odkrijemo kaj nas odvrača od tega, da bi svoj čas delili s to osebo. Včasih se zgodi, da imamo o neki osebi cel kup omejujočih prepričanj, ki se jih morda niti ne zavedamo in ki niso nujno resnična. Ko se soočimo s temi prepričanji je čisto mogoče, da smo spet pripravljeni deliti čas s to osebo. V vsakem primeru priporočam iskrenost, čeprav vsi vemo, da je življenje v laži lažje. Nemalokrat nam zmanjka poguma, da bi povedali resnico.
Kaj pa ko resnično nimamo časa?
Se vam pogosto dogaja, da vam vedno zmanjkuje časa? Se pogosto počutite nemočne? Imate občutek, da izgubljate nadzor? Vse to so alarmi, ki nam sporočajo, da naše veščine upravljanja s časom niso razvite tako, da bi nam bile v pomoč. Takrat je pomembno, da se ustavimo in se odločimo za to, da si bomo načrtovali svoj čas. Kako to naredimo tako, da smo čimbolj učinkoviti, ali celo tako, da imamo na koncu celo preveč časa, si lahko preberete na moji spletni strani http://www.rastem.si/najboljsi-napotki-kako-organizirati-svoj-dan-da-smo-ucinkoviti/