Nova Zelandija – dežela dolgega belega oblaka 2



Ljubljana-München-Dubaj-Auckland

»Ne potujemo zato, da bi zbežali življenju. Potujem zato, da nam življenje ne zbeži.«

Ko v Münchnu presedeš na letalo proti Dubaju veš, da te tam spodaj čaka nekaj fantastičnega. Seveda lahko izbereš tudi let iz Frankfurta in Singapurja preko Sydneja, z letalsko družbo Quantas in si namesto dubajskega peska ogledaš slavno stavbo opere v največjem avstralskem mestu. Povem vam, razgled iz letala je v obeh primerih enkraten.

Letališče v Dubaju je bilo natrpano. Marketinška fraza »Ṭayarān al-Imārāt (طيران الإمارات‎ ) – Fly Emirates«, v prevodu »leti z Emirati«, se je mešala z arabsko glasbo in vrvežem stotine ljudi, ko so čakali na svoj let. Letalska družba Emirati je največji prevoznik na Srednjem vzhodu in z več kot 2400 potniškimi leti na teden, prevaža ljudi po vsem svetu. Leti na 6 kontinentov, pristaja v 105. Mestih, v 62 državah.

emirats

Zaradi vetra, ki je dvigoval suh pesek, je bil pogled z letala zamegljen, a vseeno vreden pritiska na sprožilec fotoaparata.

pogled z letala

In letim naprej proti Aucklandu. Jem, dremam in gledam filme. Pot je dolga in hitro se naveličam sedenja. Ampak vem, da se bo vse to čakanje bogato obrestovalo.

Na letališču v Auckalndu hitro opravim s formalnostmi, saj sem se že naučila, kaj lahko in česa ne. Saj veste, izkušnje so najboljši učitelj. Iz tekočega traku pograbim prtljago in si rečem »New Zealand here I come!«

Pri izhodu me čaka moj vodič, »Kivi« Chris, ki me bo skoraj tri tedne prevažal naokrog. Načrt potovanja po Deželi dolgega belega oblaka je pripravljen!

Gremo! Kia ora Aotearoa!

Letališče je oddaljeno enaindvajset kilometrov južno od Aucklanda.  Mesto je bilo zgrajeno na ostankih 48 ugaslih vulkanov in predstavlja dom več kot milijon ljudem. Klima je ugodna, povprečna poletna temperatura je dvajset, zimska pa okrog trinajst stopinj Celzija. Sonce ga razvaja kar 245 dni na leto, letno pa pade 1200 mm dežja. Je največje mesto Nove Zelandije. Imenujejo ga tudi City of Sails, saj je predvsem med vikendom v morju na stotine jadrnic. Leži na ozkem kamnitem štrclju, ki ga s svojimi valovi bičata Tasmansko morje na zahodu in Tihi ocean na vzhodu. Marini Westpark in Westhaven sta največji in ponujata najlažji izhod iz zaliva.

Najprej obiščem »Tamaki Paenga Hira«, muzej vojne zgodovine.

auckland museum

Klasična trinadstropna stavba, simetričnih oblik. Pritličje pripoveduje zgodbe naseljencev Tihega oceana; od pomorščakov, ljudstev iz Polinezije in domorodcev Maorov, do prišlekov iz Evrope, ki so naselili deželo v 19. stoletju.

maori carvings

V prvem nadstropju je podroben prikaz s področja geologije ter čudnih in čudovitih bitij, po katerih prepoznamo Aotearoo. Ptiča, ki ne letata; Moa (izumrla v 13. stoletju) in Kivi (zaščitena še živeča vrsta) ter okrog sedemdeset različnih vrst insektov, ki živijo samo na Novi Zelandiji.

moa bird

Zgornje nadstropje pa nas popelje v čas vojne in razkrije vlogo Nove Zelandije v vseh večjih sporih 20. stoletja. I. in II. svetovno ter državljansko vojno, ki jo imenujejo tudi vojna za zemljo ali vojna Maorov, med leti 1845 in 1872.

tank

Akvarij Kelly Tarlton, Tamaki Drive, Orakei-Auckland in sprehod pod morjem je naslednja postaja.

Tu sem si od blizu ogledala enkratno življenje v morskih globinah Nove Zelandije in na ledenih površinah Antarktike. Imajo največjo zbirko divjih morskih psov, piranh, želv in vseh vrst raznobarvnih rib, ki plavajo ob tankih plastičnih stenah tunela, ko stojim na tekočem traku. Morskih biči se razkazujejo v 350.000 litrskem akvariju, katerih premer plavuti je kar dva metra.

Kelly Tarlton stringray

Akvarij Kelly Tarlton je dom tudi King in dolgorepim Gentoo pingvinom.

Kelly Tarlton pingvins

Čas za kosilo! Lahko izbiram med Fish & Chips in Coca colo ali pa solato, ki jo sestavljata s koriandrom in cimetom začinjena hruška in kozji sir ter novozelandski Merlot. Težka odločitev!

Po kosilu se sprehodim do Sky Cityja, najvišje zgradbe na južni polobli. Na 328 metrov visokem stolpu Sky Tower so tri platforme, ki omogočajo 360 stopinjski panoramski pogled na mesto in to kar 80 kilometrov daleč. Dvigala s steklenim dnom, ki vozijo na vrh ponujajo izkušnjo, ki je ne pozabiš kar tako. Hoteli, casinoji, restavracije, bari, trgovine in centri za adrenalin…vse to se skriva za zidovjem stolpiča Sky Tower. Pravijo, da mora vsak, ki pride na Novo Zelandijo dobesedno skočiti v avanturo dežele in to s skokom iz aucklandskega stolpa. Base jump z vrvjo ni tipičen bungy skok, saj ne skočiš z elastikoin odskakuješ kot skokica, ampak se, oblečen v hecno opravo, z oprtanim nahrbtnikom vržeš v globino. Seveda ne s polnim želodcem in premalo poguma. Menila sem, da me je dovolj v hlačah za plezanje po stolpu. Vertigo je adrenalinski vzpon po jeklenih žicah, ki so vpete na jambor stolpa. Traja dve uri in pol, razgled na vrhu je fantastičen, na pol poti dobiš celo kozarec vode. Kondicija, trma in moč so glavni pogon vzpona. Če pa te izda huda vrtoglavica, nima smisla izzivati usode. Kaže, da sem bolj muzejski in galerijski tip človeka.

glass lift Sky Tower

Adrenalinski dogodek, ki sem ga uspešno končala, pa je bilo sladkanje s slavno »pavlovo«, sladico, ki so jo »izumili« prav v Novi Zelandiji. Res pa je, da so se več let prerekali z Avstralci, podobno kot mi z Avstrijci zaradi kranjske klobase.

pavlova

Zraven te sladice pa se seveda prileže zeleni čaj z medom iz Manuke, grma z belimi ali rožnatimi cvetovi, ki je doma na Novi Zelandiji. Ima značilen okus, vsebuje naravne poli-fenolne antioksidante in ga v raznih pripravkih sedaj dobimo tudi pri nas.

auckland bridge.

Utrujena zapuščam adrenalinski Auckland in mu pomaham v slovo. Za nekaj časa. Čez približno tri tedne bom spet tu. Mogoče takrat zberem pogum za skok iz stolpa. Ali plezanje. Ali pavlovo. No to zadnje bo res zelo pogumno dejanje!

 map1

Pot nadaljujemo po avtocesti številka 16, vozimo po levi, do največ 100 km/h, smo obvezno pripeti z varnostnimi pasovi in se peljemo proti mestu Paparoa oziroma naselbini Matakohe, kjer nas, po besedah vodiča, gospoda C.C, čakajo zelo zanimive stvari …pragozd, muzej in še kaj! 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*