Nova Zelandija – dežela dolgega belega oblaka 4



Začela sem v mestu Auckland na S otoku Nove Zelandije, po ogledu nekaterih znamenitosti pot nadaljevala v pragozd in imela piknik na peščeni avtocesti.

Navigacija nastavljena: 90 Mile Beach – peščene sipine Te Paki – svetilnik Cape Reinga – Pukenui

razlito jutranje sonce nad Novo Zelandijo
razlito jutranje sonce nad Novo Zelandijo

Ko se je nad Novo Zelandijo, deželo dolgega belega oblaka, začel delati čudovit nov dan, sem zajahala rdečega lepotca, s pogonom na vsa štiri kolesa, ki iz duše spusti 140 konjskih vzdihljajev…

In vrrrrrrrrruuuum…gremo…

novim dogodivščinam naproti
novim dogodivščinam naproti

Vožnja po levi, kot vozijo na Novi Zelandiji, mi je delala kar nekaj preglavic, saj me kar naprej vleklo v desno. Ker so nasproti vozili turistični avtobusi sem morala biti zelo pazljiva. Na peščeni avtocesti 90 Mile Beach, sicer veljajo določena pravila vožnje, vendar vsakdo rad stopi na plin in tekmuje s tasmanskimi valovi.

razmočena avtocesta na Novi Zelandiji
razmočena avtocesta na Novi Zelandiji

Volan sem nato predala izkušenemu »kiviju« Chrisu, sama pa sem občudovala fantastično pokrajino Nove Zelandije. Na levi se je penila morska voda, na desni pa so se dvigale zlato obarvane peščene sipine, nekje porasle s šopi visoke trave, ki so jo v prejšnjem stoletju sadili z namenom preprečitve polzenja peska v morje. Nekatera področja so celo zasadili z borovci, ki so s sipin izrinili prvotne trave.

šopi trave preprečujejo posipanje mivke
šopi trave preprečujejo posipanje mivke

Iz zamišljenega opazovanja okolice me je predramilo hupanje nasproti vozečega poltovornjaka. Voznik nama je povedal, da imajo kak kilometer naprej težave s turističnim avtobusom, ki je zapeljal v malo večji potok, ko si je le-ta utiral pot do oceana. Seveda greva s Chrisom na pomoč! Že od daleč se vidi gruča ljudi, ki želi premakniti avtobus. Ker so kiviji že po naravi zelo prijazno ljudstvo, Chris takoj zaviha rokave. Vrv na enem koncu na vlečno kljuko, na drugem pa na odbijač avtobusa. Okrog petnajst ljudi ploska in navija. Bili so namreč prepričani, da bodo doživeli najhuje, saj se je gladina morja zaradi plime začela naglo dvigati. In potem smeh…Voznik avtobusa je Chrisu zaupal, da je bila ta nezgoda zaigrana, saj si izletniki take dogodivščine zapomnijo za vse življenje. Nekateri besni, drugi zamišljeni in tretji navdušeni nad akcijo. Ja, na Novi Zelandiji imajo čuden smisel za humor.

adrenalinska vožnja
adrenalinska vožnja

Od daleč se sipine zdijo kot »tortice« v peskovniku, ko pa prideš bližje,se pred tabo dviga mogočna gora. Vzpon zahteva veliko moči, saj je hoja po mivki naporna, nikjer nič oprijemljivega in nadmorska višina se hitro dviga. Ampak sankanje po pesku, to pa je doživetje. Vse luknje polne drobnega peska! Priznam, bila sem slabo opremljena, ampak na cilj sem se prisankala brez prevračanja. Nekateri pa, čeprav skoraj profesionalni sankači, opremljeni z rutkami in očali, so se prevračali kot za stavo. Če boš kdaj povabljen na Novo Zelandijo in sankanje po peščenih sipinah, si le zapomni; zamaši vse luknje!

vzpon na peščen hrib na severu S otoka Nove Zelandije
vzpon na peščen hrib na severu S otoka Nove Zelandije
tudi na Novi Zelandiji mivka ni užitna
tudi na Novi Zelandiji mivka ni užitna

Seveda je bilo treba pomalicati in se napiti, da sva šla, po napornem športnem dopoldnevu, sploh lahko naprej.

če mivka ni užitna, se pa lahko spremeni v pravo umetniško delo
če mivka ni užitna, se pa lahko spremeni v pravo umetniško delo

Naslednji postanek je Cape Reinga – Rt Reinga, kjer se srečata Tasmansko morje in Tihi ocean. Ko strmiš v dva mogočna oceana, vsak je drugačne barve, lahko občuduješ valove, ki butajo drug ob drugega. Zdijo se kot neustrašni bojevniki Nove Zelandije! Mogočni svetilnik, ki je visok deset metrov in se dviga 165 metrov nad morsko gladino, stoji na visoki skali, ki štrli nad ocean.

svetilnik Rt Reinga, Nova Zelandija
svetilnik Rt Reinga, Nova Zelandija

Drevo Pohutukawa, ki se skrivljeno dviga na vzhodnem pobočju in sega po severni strani svetilnika, je po maorski legendi staro šesto do osemsto let. Tam je sveta točka, s katere odhajajo duše Maorov na svoje zadnje potovanje,v novo življenje, v Hawaiiki. Moja duša si je zaželela malo miru na tem čudovitem kraju, ki pa ga zaradi gruče glasnih turistov, ni bila deležna. Rt Reinga namreč vsako leto obišče več kot 150 tisoč turistov iz vsega sveta.

veličastno drevo  Pohutukawa
veličastno drevo Pohutukawa

V mestu Anchor Island, kar bi lahko prevedli Otok sider ali uporabili maorsko različico imena Pukenui, sva s Chrisom našla simpatičen bed & breakfast – The Rusty Anchor Backpackers , kjer sva si privoščila enodnevni oddih. Seveda je bilo počivanja bolj malo, saj sem morala poslikati čudovito okolico.

čudovita pokrajina Far North, Nova Zelandija
čudovita pokrajina Far North, Nova Zelandija
čudovita pokrajina Far North, Nova Zelandija
čudovita pokrajina Far North, Nova Zelandija
čudovita pokrajina Far North, Nova Zelandija
čudovita pokrajina Far North, Nova Zelandija

Danes smo se potepali po najsevernejšem delu Nove Zelandije. Poglej na zemljevidu! Vabim te, da se mi pridružiš naslednjič, ko bomo obiskali romantične zalive zahodne obale S otoka Nove Zelandije.

Far North - zemljevid severnega dela S otoka Nove Zelandije
Far North – zemljevid severnega dela S otoka Nove Zelandije

5 komentarjev

  1. Nova Zelandija, “kivi land”, res zgleda lepo, čudovite fotografije, sankanje po sipinah, ti požene kri po žilah, hm, hm.. bi bilo za poskusit smučat po tehle sipinah, Nastja bi se dalo skijat ???

    • Dežela kivija, takega za v usta in pernatega, ki spušča čudne glasove in seveda tistih malo manj kosmatih na dveh nogah..lahko bi se navadila živeti tam. 🙂 Glede smučanja pa…menim, da bi bilo z boardom lažje, saj je mivka zelo sipka in dilce bi se zaradi majhne drsne ploskve zelo udirale…razen, če bi pičil kar naravnost!?

      • V zeleni Novi Zelandiji, bi se “hitro udomačil”, tudi na glasove pernatega “kivija” se človek privadi, pa še bordat bi se dalo, če ne pa, smučke na noge pa smuk s hriba pa kar bo , pa bo !!! Komaj čakam na naslednje objave !

  2. Matija Gartner

    Zelo lepe fotografije, pa tudi opis ni tako zelo slab. Kar lepo se bere… kdaj bo nadaljevanje?

    • Nadaljujemo kmalu! V nadaljevanju bodo fotografije še lepše in branje še bolj zanimivo. In glede na to, da je do konca meseca v tistih koncih še čisto poletno vreme, skoči na letalo in pojutrišnem si lahko že tam! 🙂

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*