Nihče ne ve, kaj se je zares zgodilo, toda kljub temu je bilo odkritje kisa zelo pomembno. Plemenski poglavar je svež sok, ki je bil naravno sladek, neprodušno zaprl v kamnito posodo. Čez nekaj časa je sok fermentiral in se spremenil v opojno tekočino – vino. Potem pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Vino je ostalo odprto in je fermentiralo še drugič. Nastal je kis. Ne morete si predstavljati, kako je bil poglavar presenečen, ko je popil požirek te tekočine. Je kdo pozabil zapreti sod ? Ali pa se je zgodilo kaj drugega. Nihče ne ve, kaj se je zares zgodilo, toda kljub temu je bilo odkritje kisa zelo pomembno. Zelenjava, ki je plavala v njem, je ohranila svežo barvo in čvrstost, ribe so bile primerne za prehrano še precej dlje časa, kot bi bile sicer.
Kaj je kis ?
Kis je tekočina, ki vsebuje kislino in nastane po fermentaciji vina, jabolčnika ali piva ( pijač, ki vsebujejo zmerno vrednost alkohola). Alkohol se na zraku veže s kisikom in nato »izgine« ( v resnici se spremeni v ocetno kislino). Kisu daje ocetna kislina značilen oster okus. Fermentacijo povzročajo vinske bakterije. Te so povsod v zraku in zato je bila priprava kisa že v starih časih uspešna.
Priprava kisa
Sprva so kis za prodajo pridobivali iz vina in piva. Proizvodnja kisa se je začela v 17. stoletju, najprej v Franciji, kaj hitro pa se je razširila tudi drugam. Kis lahko pripravimo iz katerekoli tekočine, ki vsebuje dovolj sladkorja. Jabolčni sok je ena najstarejših tekočin iz katere ga pripravljajo. Že tisočletja ga pridobivajo tudi iz grozdja, dateljnov, primerni so tudi melasa, proso, banane, kokosov oreh, krompir in celo sirotka. Barva vinskega kisa je odvisna od vina, belega ali rdečega, iz katerega je narejen. Načinov priprave kisa je toliko, kot je jabolk, drugih vrst sadja in ljudi. Če kisa niste še nikoli pripravljali, je sedaj čas, da se tega naučite.
Za pripravo kisa je značilno, da mora fermentirati dvakrat. Pri prvi fermentaciji, imenuje se alkoholna ali vinska, se sladkor spremeni v alkohol. Pri drugi – kislinski, se ta spremeni v ocetno kislino. Zelo pomembno je, da je prva fermentacija pred začetkom druge popolnoma končana. Prvo fermentacijo lahko malo pospešimo, če dodamo v jabolčni sok nekaj droži in ga pustimo na toplem prostoru, pri temperaturi 26 stopinj celzija fermentira zelo hitro. Drugo fermentacijo pa pospešimo, če dodamo malo čistega kisa. Čimveč zraka bo imela tekočina, tem hitreje se bo spremenila v kis. In še nekaj zelo pomembnega; v sodih, v katerih je nastajal kis, vino nikoli ne hranimo.
Vrste kisa
Kis iz piva, se pripravlja iz žit in je že zelo star. To je pravzaprav vrsta kisa iz sladu. Kis iz piva je od zlato-rumene do rjave barve, odvisno od praženja. V Evropi se že več stoletij uporablja v zdravilstvu.
Kis iz jabolk, nastane iz dobrega jabolčnika. Jabolka morajo biti nežnega okusa in nekoliko trpka, vmes pa naj bo tudi kakšno divje, za srečo ( ljudsko izročilo). Čimveč jabolk blagega okusa bomo nabrali, tem močnejši bo kis. V njih je namreč več sladkorja, ki se spremeni v alkohol, ta pa v kislino. Čimveč bo trpkih jabolk, bolj pikanten bo kis. Jabolčni kis se največ uporablja v kulinariki, za razne solate, konzerviranje živil, omake..Uporaben pa je tudi v zdravilstvu in sicer, če imamo težave z vnetjem grla, sončnimi opeklinami, povišanim holesterolom, vnetjem ušes, glavobolom, prhljajem, slabokrvnostjo..Zdravilci priporočajo uporabo jabolčnega kisa, in sicer, eno ali dve čajni žlički dnevno.


Iz belega ali črnega vina pripravljamo vinski kis, bolj kot je vino kakovostno, boljši je vinski kis. Uporablja se za ribje jedi, solate, polivke. Vinski kis je poznan po svojem antiseptičnem in antibakterijskem delovanju in se zato uporablja v zdravilstvu za razkuževanje poškodb, izpiranje ran, kot obloga pri udarcih, pri prehladu in povišani temperaturi. Najnovejše raziskave, pa bodo razveselile vse tiste, ki imajo težave s prekomerno težo, saj naj bi vinska kislina pospeševala razgradnjo maščobnih oblog v telesu.

Iz očiščenih in opranih malin, pripravimo zelo dober malinov kis, ki se uporablja kot dietna začimba za pripravo solat, v kombinaciji z žlico medu in 2dcl vode, pa je priporočljiv za krepitev srca.

Že v davnih časih so ugotovili, da je učinek kisa z dodatkom zelišč še boljši. Predstavil vam bom nekaj vrst zeliščnega kisa:
- žajbljev kis, meso prijetno zmehča in odišavi. Nekaj kapljic v juhi ali solatni polivki umiri živčno napetost in razdražljivost.
- sivkin kis, se uporablja za odpravljanje tesnobe, lajšanje glavobola in živčne napetosti.
- metin kis, odpravi občutek teže v želodcu in prebavilih ter blaži napenjanje, ledeni čaj z nekaj metinega kisa je ostrega in osvežilnega okusa.
- kis iz nageljnovih žbic, zelo učinkovito ustavi bruhanje ( sam sem preizkusil , res učinkuje ).
- kis iz evkaliptusa, blaži kašelj, lajša dihanje in nahod.
- kis iz divjega pelina, je grenak in se uporablja za zatiranje bolh in za čiščenje ran. Predele, kjer se zadržujejo zajedalci, večkrat umijemo s pelinovim kisom.
- timijanov kis, se uporablja za pripravo mesnih jedi, saj meso zmehča in mu da prijeten okus.
- rožmarinov kis, se uporablja za zdravljenje duševnih bolezni, izboljša delovanje možganov, odpravlja glavobol, stres.

Običajen odmerek zeliščnega kisa je ena do tri čajne žličke v kozarcu vode. Kis ima zelo močan in izrazit okus, zato se uporablja zelo zmerno.
Naraven kis se razlikuje od industrijsko narejenega in pasteriziranega. V naravnem kisu je veliko živih organizmov, encimov in vitaminov, ki jih v industrijskem ni, saj jih visoka temperatura ( pri pasterizaciji ) uniči.
Če bi vas nekdo vprašal, katera pijača je najdražja, na kis sigurno ne bi pomislili. Pa vendar, to je najdražja pijača vseh časov…se sliši malo čudno…skočimo v zgodovino, egipčanska kraljica Kleopatra se je zapisala v kulinarične anale, ko je nekega dne izjavila, da lahko popije obrok vreden milijon sestercev. Mnogim se je to zdelo nemogoče, Kleopatra je v kozarec kisa položila biserno ogrlico, vredno milijon sestercev, in jo tam pustila ves čas priprav na banket. Nato je popila kozarec kisa, v katerem so se njeni biseri raztopili, dobila je stavo; poznala je namreč kisovo izjemno moč raztapljanja. Verjetno nimate želje, da bi raztopili na tisoče evrov vredno biserno ogrlico, tako lahko opisano lastnost kisa preizkusite na naslednje načine:
- slikarske čopiče, ki so se strdili zaradi barve, pustimo v vročem kisu eno uro
- kis lahko odlepi skoraj vse zlepljene površine
- pipe očistimo tako, da v kozarec, v katerem sta dve tretjini vode, damo še tretjino kisa, tako odstranimo tudi vodni kamen
- bakrene predmete očistimo tako, da jih obrišemo s krpo, na katero smo nanesli dve žlici kečapa in eno žlico kisa.
- tudi ostanke žvečilnega gumija odstranimo s kisom, če je vroč, ga odlepimo še hitreje
- po končanem pleskanju stanovanja pustite v njem nekaj posodic s kisom, ki bo vsrkal neprijeten vonj po barvi
- madeže na oblačilih, ki nastanejo zaradi znojenja, odpravimo tako, da pustimo oblačilo vso noč v približno 10 litrih vode, v katero smo vlili četrt kozarca kisa. Če so na njih madeži sadja, kave, čaja in zelenjave jih očistimo z nerazredčenim kisom.

Le kaj bi brez kisa ! Solatam, majonezi, omakam, da pravi okus le kis. V njem mariniramo drobno zelenjavo in konzerviramo vrsto živil: od jajc do rdeče pese in rib. Še bolj pomembno je, da se uporablja za zdravljenje, kot antibiotik in antiseptik… le kaj bi brez kisa !
In končno, če vam je kaj mar za svoje zdravje in želite le nekaj posebnega, kar ne redi in je dobro za zdravje, potem poskusite dober kis !















