Pravilna odstranitev klopa

Kako se prenaša bolezen?

Bolezen se prenaša iz okuženega gostitelja. Prav zaradi tega prenosa je potrebna čim hitrejša odstranitev klopa. Lačen klop se prisesa na okuženo žival in se okuži z bakterijo. Okužena bakterija se nahaja na celotni površini klopa in v njegovih slinavkah. Tako okužen klop lahko najde svojega gostitelja v človeku. Ko se prisesa na kožo, iz slinavk spusti bakterijo v telo človeka. To pa se ne zgodi takoj. Šele, ko se dovolj dobro usidra. To lahko traja tudi do 24 ur. Pri prenosu virusnih okužb pa je zgodba malo hitrejša. Z virusom okužen klop le tega s slino takoj prenese na gostitelja. Ker pa je življenjska doba virusov bistveno krajša, je tudi teh okužb veliko manj.

Pravilna odstranitev klopa

Teorij o pravilni odstranitvi klopa je toliko, kolikor nas je ljudi. Ali vsaj skupin. Najbolj pomembno je, da odstranimo celega klopa. Odstranjevanje le tega pa je zelo odvisno od faze, kako globoko se je klop že usidral v kožo oziroma podkožje. Najlažje je odstranjevanje s koničasto pinceto. Klopa odstranjujemo počasi. Če bomo samo povlekli, obstaja velika možnost, da bo glava ostala v rani. To odstranimo z iglo istočasno. Lahko pa tudi naslednji dan. Možnost okužbe ne bo nič večja. Odstranitev klopa pa bo veliko lažja, če ga odkrijemo znotraj 24- ih ur. Najbolj enostavno je, da ga samo stresemo iz sebe. Potem pa ga takoj uničimo. Drugače bo odkorakal naprej. Če se že drži kože, ga lahko odstranimo tudi z nohti. Vendar previdno, da se ne odtrga glava. Nekateri ga namažejo z mastno kremo ali oljem. Klop se dejansko zaduši in spusti vsa sidra. Vendar le, če je še blizu površja kože. V globino zarit klop na maščobo ne bo več reagiral. Nam pa bo pinceta pošteno drsela. Odstranjevanja klopov se lahko lotimo sami. Ali nam pri tem pomagajo bližnji. Ko je enkrat klop v celoti odstranjen, rano dobro operemo, osušimo in razkužimo. Še vsaj en teden opazujemo rano in spremljamo naše počutje. V vmesnem času si lahko preberemo še kakšno literaturo na to temo. Zdravnika pa obiščemo, če pride do kakršnihkoli zapletov. Tudi kirurški poseg za odstranjevanje klopa ni potreben.

Nepravilno ravnanje s prisesanim klopom

Najslabše je, če klopa sploh ne opazimo. Ta nas zapusti v treh do sedmih dneh, ko se pošteno naje. Potem pa pride do podobnih znakov drugih obolenj in razvoj bolezni zaradi ugriza klopa je zelo blizu. Zato je potrebno preventivno ravnanje in takojšnja odstranitev klopa.

Tudi močno, agresivno odstranjevanje klopa, lahko pusti trajne posledice na koži. Prav tako lahko pride ob nepravilnem odstranjevanju do vnetja na mestu ugriza. Čeprav klop ni bil okužen, se pojavi rdečina in s tem si nakopljemo kup nepotrebnih opravkov pri zdravniku. Da o skrbi zaradi tega sploh ne pišem.

Pri odstranjevanju klopa lahko tega odtrgamo in glava ostane v podkožju. Mi pa tega ne vemo. V večini primerov se bo izločila sama. Včasih se rana malo ognoji. Najhuje pa je, če pride do vnetja in pojava rdečine. In zopet nastane panika. Klop pa morda sploh ni bil okužen.

Gostitelji klopov

Gostitelji klopov so živali. Klop ima več razvojnih faz. V vsaki se samo enkrat pošteno naje. Razen v fazi ličinke. Na človeka se prisesa le odrasel klop. Vse ostale faze se odvijajo na živalih. In če se klop v katerikoli fazi okuži z bakterijo, bo to prenesel na naslednjo fazo. Bolezen lahko prenašajo tudi med živalmi. Ker se klopi praviloma nahajajo  bolj pri tleh, so živali še bolj dovzetne za napad klopa. Z bakterijo ali virusom okužena žival lahko škodi tudi človeku. Bakterije in virusi se nahajajo tudi v mleku okužene živali. Zato je potrebno mleko vedno prekuhati. S surovim mlekom lahko pride do prenosa bolezni. Prav tako so primerni gostitelji tudi naši hišni ljubljenčki na sprehodu. In pa manjši otroci. Ko ga opazimo, je takojšnja odstranitev klopa nujna.

Ko se klop pri gostitelju naje, se skrije v listje in se, če mu uspe preživeti, preobrazi v višjo razvojno obliko. Hrani se tri do sedem dni. Po tem času gostitelja zapusti.

Včasih se zgodi, da ga tudi žival prehitro opazi in ga odstrani iz sebe. Če klop preživi, išče novega gostitelja, ker ni še dovolj sit. Če je bila žival okužena in je naslednji klopov gostitelj človek, lahko pride do zelo hitre okužbe. K sreči je takih primerov zelo malo.

KME

Klopni meningoencefalitis ali krajše klopni meningitis je virusna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Prenašajo jo klopi z okuženo slino. S KME pa se lahko okužimo tudi z uživanjem surovega mleka in surovih mlečnih izdelkov s KME okuženih živali.

V Sloveniji je pojavnost KME visoka. Med najvišjimi v Evropi. Zato se ljudje, ki so bolj izpostavljeni tudi preventivno cepijo. Če pa že pride do obolenja, se to uspešno zdravi. Ne pa pozdravi. Zdravljena oseba je potem imuna na okužene klope.

Še vedno pa je na prvem mestu preventiva in takojšnja odstranitev klopa, če ga opazimo.

 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*