Odtujevanje otrok po ločitvi staršev



Končno praksa dobiva tudi strokovno razlago – izšlo je prvo strokovno gradivo v slovenskem jeziku o odtujevanju otrok po ločitvi staršev

Odtujitveni sindrom imenujemo dinamiko družine po ločitvi staršev, ko začne otrok zavračati enega starša brez kakšnega utemeljena razloga. Otrok sicer lahko zavrne starša zaradi kakšnih neprijetnih izkušenj z njim – lahko je bil v preteklosti otrok žrtev fizičnega, psihičnega ali pa spolnega nasilja s strani starša. Lahko je otrokova zavrnitev starša tudi povsem čustvena reakcija na ločitev kot tako. Vse to so upravičljivi razlogi za odtujitev od starša. Če pa začne otrok zavračati enega starša brez kakšnih utemeljenih razlogov, pa govorimo o odtujitvenem sindromu. V tem primeru začne otrok zavračati enega starša predvsem zaradi vpliva drugega starša na mnenje otroka o zavrnjenem staršu. To je navadno starš, pri katerem otrok živi. Ta ‘priljubljeni starš’ lahko grdo govori o zavrnjenem staršu – ga obrekuje vpričo otroka, omejuje stike otroka s tem staršem, zavrnjenega starša priljubljeni starš izsiljuje za denar, češ: »Otroka boš videl, ko boš plačeval več preživnine.« Priljubljeni starš prepove šolskim delavcem, da zavrnjenemu staršu posredujejo informacije o otroku. Različni so načini odtujevanja otroka od starša. Skrajni načini, kako očrniti zavrnjenega starša v otrokovih očeh in kako omejiti stik med otrokom in zavrnjenim staršem, pa je obtožba zavrnjenega starša o fizični zlorabi bivšega partnerja, o zlorabi otroka, v najbolj skrajnih primerih priljubljeni starši bivšega partnerja obtožijo spolne zlorabe otroka. Po mnenju mnogo strokovnjakov je kar v več kot 95 % primerih, ko starši podajo obtožbo spolnega nasilja v postopku ločevanja, obtožba lažna in služi le kot metoda odtujevanja starša od otroka. Sodišče namreč po prijavi spolnega nasilje izda sodno odredbo – prepoved približevanja otroku s strani zavrnjenega starša. In na ta način priljubljeni starš otroka dobi »povsem zase« in začne se popolna odtujitev otroka od tarčnega starša.

odtujitveni sindrom

Žal se s tem največja škoda dela ravno otroku. Otroci namreč za zdrav psihofizični razvoj potrebujejo oba starša. V 90 % družin, kjer je prisoten odtujitveni sindrom, so matere tiste, ki otroke odtujijo od njihovih očetov. Ta podatek je lahko sicer nekoliko zavajajoč. Saj v resnici ne poskusi samo 10 % očetov po ločitvi odtujiti otoka od matere – v samo 10 % primerih so ti očetje uspešni. Kje tiči razlog za to? Otrok se najlažje odtuji od starša, na katerega je manj čustveno, psihološko navezan. Po nekih naravnih zakonitostih so matere tiste, ki so v najzgodnejših letih otrokovega razvoja tisti primarni otrokov starš. Očetje navadno »pridobijo« svojo izrazitejšo starševsko vlogo kasneje – po 3., 4. letu starosti. Ta vloga pa se postopoma izoblikuje in je seveda odvisna tudi od tega, koliko časa oče preživi z otrokom in na kakšen način. Glede na vse daljše delavnike sodobnih očetov lahko predvidevamo, da se proces pridobivanja na pomembnosti očetovske vloge počasi še podaljšuje.

Po ločitvi partnerjev je najpomembnejše, da starša uspeta čim hitreje razmejiti njun zaključen partnerski odnos in pa starševsko vlogo, katera se z ločitvijo ne sme zaključiti. Starša morata še naprej skupaj vzgajati svoje otroke. Četudi so matere pogosto nagnjene k posesivnemu odnosu do otrok in na očete pogosto gledajo kot na manj pomembne starše v otrokovem življenju, so v zmoti. Mnoge raziskave v tujini kažejo, da so odrasli, ki so po ločitvi staršev živeli v deljenem skrbništvu in sta bila oba njihova starša vključena v vzgojo tudi po njuni razvezi, precej manj depresivni, ob ločitvi staršev so občutili manj izgube, bili so v boljšem odnosu z obema staršema, bili so bolj samozavestni itd. Nenazadnje so v raziskavah prišli do spoznanja, da je bilo zadovoljstvo z življenjem pri otrocih ločenih staršev v močni povezavi s tem, v kakšnem odnosu so bili z lastnim očetom. Boljši kot so imeli odnos z očetom, bolj so bili v življenju zadovoljni.  Otroci torej zdrav razvoj potrebujejo oba starša. Manipulacijo in indoktrinacijo otroka, da začne zavračati enega od staršev, mnogi strokovnjaki označujejo kot eno najhujših oblik čustvene zlorabe otroka. Starša sta v otrokovih očeh namreč »sveta«, le redko se začne otrok sam obračati od kakšnega starša. Zato je manipulacija otroka s tem, da se začne zaradi nekih maščevalnih vzgibov priljubljene starša odrekati drugemu staršu, huda čustvena obremenitev otroka. Tudi priljubljenemu staršu prinese odtujitev otroka zgolj kratko zadoščenje. Nenazadnje zdaj priljubljeni starš ostane sam pri vzgoji otrok, sam ostane pri odločanju o otroku pomembnih stvareh, ves čas je vpet v nek tempo –  skrb za dom, otroke. Ker drugega starša ne pusti blizu, je ta priljubljeni starš lahko močno obremenjen, nima veliko časa zase, stroški preživljanja otroka so navadno veliko večji, kakršna pa je preživnina za otroka itd. Nenazadnje se otroci, ko odrastejo in začnejo razmišljati s svojo glavo, lahko sami odtujijo od priljubljenega starša. Saj ugotovijo, da jim je bila po krivici odvzeta možnost, ljubiti in spoštovati dva ljubeča starša. Takrat priljubljeni starš na svoji koži občuti, kaj pomeni, ostati brez lastnega otroka.

V slovenskem prostoru je bilo do nedavnega le malo strokovnega gradiva na temo odtujitvenega sindroma. V nekaj besedah je ta pojav opisan v knjigah Vzgajati ločeno in Izzivi očetovstva po ločitvi. Ko odtujeni starši opozarjajo na to, da je v ozadju otrokovih besed »nočem videti očija/mamice« manipulacija in indoktrinacija otroka, mnogo strokovnjakov tem besedam ne daje pomembne teže in slepo zagovarjajo tezo, da je otrokovo mnenje v ločitvenih postopkih potrebno upoštevati. Pa otrok res ve, kaj je najboljše zanj? Bi otrok res hodil v šolo ali k zdravniku, če bi o tem odločal sam?

V Svetovalno izobraževalnem centru MIT smo v mesecu aprilu izdali video program z naslovom Dobrodošel nazaj, Pluton. Video program celotni družini – otroku, priljubljenemu staršu in odtujenemu staršu predstavi, kaj se v družini lahko dogaja ter ponudi konkretne nasvete, kako izboljšati odnose v družini, kjer je prisotno odtujevanje: kako naj priljubljeni starš le dopusti možnost, da je morda še preveč čustveno vpet v ločitveni postopek; kakšne so lahko negativne posledice za otroka; zakaj je prav, da otrok tudi po ločitvi odrašča ob dveh ljubečih starših; kako naj otrok začne kritično gledati na dogajanje v družini in dopusti možnost, da odtujeni starš morda le ni tako slab, kot zdaj on misli; kako naj se vede odtujeni starš – naj na zavračanje otroka ne reagira preveč impulzivno, naj ostane v stiku z otrokom itd. Skratka video program Dobrodošel nazaj Pluton je prvo strokovno gradivo v slovenskem prostoru, ki odtujitveni sindrom v celoti predstavi in hkrati ponudi vsem vpletenim konkretne nasvete, kako naj v takšnih situacijah vedejo in kako naj otroku dajo možnost, da odrašča z dvema ljubečima staršema tudi po njuni ločitvi.

DVD Dobrodošel nazaj Pluton lahko naročite na narocila@centermit.si. Bralcem portala preberite.si nudimo znižane cene vsega našega strokovnega gradiva. Znižano ceno pa si zagotovite ob naročilu s pripisom: preberitesi. Cene strokovnega gradiva so: DVD Dobrodošel nazaj, Pluton: 28,00 € namesto 38,00 €, Priročnik Vzgajati ločeno: 23,50 € namesto 29,90 € in DVD Od limon do limonade: 21,00 € namesto 34,00 €. Cene vključujejo tudi stroške pošiljanja. Več o strokovnem gradivu – kazalo in napovednika najdete na: http://www.centermit.si/nakup.

Avtor članka: Matej Zaplotnik, univ. dipl. soc. ped., direktor Centra MIT d.o.o.

 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*