Dandanes, ko smo iz vseh strani bombardirani z različnimi priporočili, kaj je za nas dobro in kaj ni, katero hrano smemo uživati, katera hrana je gensko spremenjena, katera ima konzervanse in tako dalje, ni nič nenavadnega, da nekateri od nas postanejo obsedeni z zdravo prehrano. In tej obsedenosti z zdravo prehrano oziroma pretiranim nadzorom nad vnosom zdrave hrane strokovno rečemo ortoreksija. Razvoj te motnje je seveda pogojen tudi s standardi, ki jih postavlja družba, torej »IN« si, če si vitek, če uživaš hrano, ki je Bio, Eco, itd.. Beseda ortoreksija izhaja iz grščine in vsebuje dve besedi : »orthos« – pravilen, »orexis«- lakota. V vsakdanjem življenju pomeni to pravilna prehrana. Ti ljudje so ponavadi popolnoma zadovoljni s svojo podobo, po mnenju znanstvenikov, s pretiranim nadzorom nad hrano odpravljajo občutek pomanjkanja nadzora nad svojim življenjem. Po podatkih, ki so trenutno dostopni, ortoreksija prizadene približno 1 % – 2 % populacije, predvsem obolevajo mlade, inteligentne in uspešne ženske. Seveda ta motnja prizadene tudi moško populacijo, vendar v manjšini. Ortoreksija sicer še ni uradno klasificirana kot bolezen, vendar so jo uvrstili na seznam čakajočih (2009, Conferennce of eating Disordes). Ortoreksijo kot motnjo je prvi opisal dr. Steven Bratman leta 1997 in sicer jo opisuje kot psihološko stanje, ko se posameznik fiksira na vnos izključno super zdrave prehrane brez konzervansov, aditivov, barvil, do take mere, da se tej hrani začne izogibati. Motnja se ponavadi začne dokaj nedolžno, posameznik se trudi zdravo prehranjevati, dokler to ne preraste v obsedenost.
Vse se začne vrteti okoli hrane, oseba začne načrtovati jedilnike za par dni naprej. V trgovini prebije ure in ure, ker natančno prebira deklaracije na izdelkih. Hrana postane primarna stvar v življenju osebe, če se slučajno pregreši in zaužije hrano, ki po merilih ortoreksične osebe ni primerna, se le ta počuti krivo. In nadaljuje s še strožjim režimom prehranjevanja. Oseba, ki jo prizadene ortoreksija, ni več sposobna opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Največkrat se izolira od ostalih, saj taka oseba razvije občutek superiornosti( večvrednosti). Zelo rada vsiljuje svoje mnenje drugim in jih prepričuje, da je njegov način prehranjevanja daleč najboljši in najbolj zdrav. Ne zaveda se, da je pravzaprav obsedena.
Z razliko od ostalih motenj hranjenja, kjer posameznik prikriva svoje težave, jih ortoreksična oseba ne in se jih niti ne sramuje. Ker pa je vzrok za ortoreksijo drugje, torej na čustvenem področju, ne na telesnem, se težave le stopnjujejo, oseba čuti tesnobo. To zopet rešujejo s hrano in to tako, da izloča čedalje več hrane, vse to pa lahko vodi do stanja, ki ga imenujemo anoreksija. Pojavijo se lahko podhranjenost, depresija, zelo nizka telesna teža, pretirana fizična dejavnost in umik iz družbe.
Vzroki , ki pripeljejo do ortoreksije
Vzrok za ortoreksijo ponavadi iščemo v zgodnjem otroštvu. Glavni dejavnik za nastanek motnje je odnos med otrokom in starši, najprej odnos z mamo, nato z očetom. Ta odnos pomembno vpliva tudi na osebnostno rast človeka. Odnos med mamo in otrokom se začne z dojenjem, le to pomeni dojenčku varnost, toplino, bližino, ugodje. In ta čustven odnos do hrane ostane za vse življenje, le, da je odvisno kakšni so bili občutki. Če so bili neprijetni, želi vzpostaviti določen nadzor nad svojim življenjem in že vnaprej ločuje« nesprejemljive« občutke od »sprejemljivih«. In tako počenja pri hrani, le, da sčasoma postane skoraj vsa hrana škodljiva in strupena ( nesprejemljiva). Seveda so soudeleženi še drugi vzroki kot je genetika, socialno – kulturni vzroki in družina. Sem prištevamo kronične tako telesne kot duševne bolezni staršev, slabo partnerstvo in neustrezno starševstvo.
Kdaj in kje poiskati pomoč
Če se prehranjujemo zdravo in pazimo, kaj damo v usta, to še ne pomeni, da imamo ortoreksijo. Zaskrbljujoče postane, ko nam skrb za zdravo prehrano vzame dobršen del našega časa in, ko se pojavi slaba vest, če mislimo, da smo zaužili »slabo« hrano in se zaradi tega tudi kaznujemo s še strožjim prehranjevalnim režimom. Za ugotavljanje te motnje obstaja Bratmanov test. Če so pritrdilni štiri ali več odgovorov, je znak, da je so potrebni ukrepi. Če so pritrdilni vsi odgovori, je stanje zelo resno oziroma lahko govorimo o obsedenosti s hrano oziroma ortoreksiji. Pa poglejmo vprašalnik:
- Ali razmišljaš o zdravi prehrani več kot tri ure dnevno?
- Ali načrtuješ obroke tudi za več dni naprej?
- Ali ti je pomembnejša prehranska vrednost obroka kot pa to, da uživaš v njem?
- Ali se ti je dvignila kvaliteta prehrane in zmanjšala kvaliteta tvojega življenja?
- Ali postajaš čedalje strožji do sebe?
- Ali si samozavestnejši, ko uživaš zdravo hrano?
- Ali si se zaradi zdrave prehrane odrekel hrani, v kateri si nekoč užival?
- Ali se zaradi svojega načina prehranjevanja umikaš iz družabnega življenja?
- Ali se počutiš krivega, če se ne držiš začrtanega jedilnika?
- Ali te uživanje zdrave hrane pomirja in ti omogoča popolno kontrolo nad sabo?
Prvi korak, ki ga moramo storiti na poti do ozdravitve, je za, da si priznamo problem. Potem se ponavadi svetujejo dolgotrajne psihoterapije, katere pomagajo nadomestiti razvojne pomanjkljivosti in katere pripomorejo k zdravemu oblikovanju osebnosti. Če obiski pri psihoterapevtu ne zaležejo, je nujna hospitalna obravnava. Zdravljenje ortoreksije je dolgotrajno od treh pa do šestih let.
