Konec meseca februarja in v začetku meseca marca, je čas za sajenje paradižnika. Seme imamo lahko shranjeno doma od paradižnikov, ki so dozoreli prejšnje leto. Vzgoja lastnik sadik je smiselna, ker tako podaljšamo obdobje rasti, vzgojimo rastline, ki so že od začetka prilagojene na naše okolje in ne nazadnje je pomemben tudi prihranek denarja. Semena shranimo, ko je paradižnik zrel; in sicer shranimo seme najbolj rodnih in zdravih rastlin paradižnika. Postopek shranjevanja semena je naslednji: iz zrelih plodov paradižnika stisnemo semena v majhne steklene posodice, dodamo malo vode in posodo zapremo. Semena pustimo v stekleni posodi 3 dni, da fermentirajo. Nato vse skupaj izperemo v gostem situ. Semena nato sušimo na keramičnem ali porcelanastem krožniku. Paziti je potrebno, da se ne sprimejo skupaj. Nato semena shranimo v papirnate vrečke ali jogurtove lončke. Seme je hranljivo najmanj 7 let, če se hrani v suhem, hladnem in temnem prostoru.
Seme vsadimo v zemljo za sajenje in vse skupaj hranimo v toplem prostoru. Seme začne kaliti pod vplivom vlage, toplote in svetlobe. Dokler se ne razvijejo listi, ki rastlini paradižnika omogočijo izkoriščanje sončne energije, se mlade rastlinice paradižnika lahko zanesejo le na omejeno rezervo hrane, ki ga imajo v semenu ter na kisik v prsti. Zato mora biti zemlja, v kateri vzgajamo nove sadike paradižnika vedno rahla in ne preveč mokra. Za mlade rastline paradižnika je pomembno, da je zemlja enakovredno vlažna in da ni velikih nihanj vlage. V prevlažni zemlji bodo sadike zgnile, v preveč suhi pa odmrle. Torej moramo semena paradižnika dnevno zalivati z vodo, ki ni preveč mrzla, temveč je stoječa, da se zemlja preveč na posuši. Ko so rastline paradižnika velike približno 2 cm oziroma toliko, da jih lahko primemo z roko in izrujemo iz zemlje, jih prepikiramo oziroma presadimo. Navadno je to dva tedna po sajenju. Sejančki paradižnika naj bodo še naprej na sobni temperaturi in na svetlobi. Še naprej jih vsak dan zalivamo. V mesecu aprilu, ko je že topleje, nad 18 stopinj, jih čez dan prestavimo na prosto. V zemljo male rastlinice paradižnika posadimo v začetku meseca maja, ko se zemlja ogreje na 15 stopinj. Posadimo jih kar precej globoko, priporoča se, da je v luknjo, kjer se posadi paradižnik, strese nekaj gnojila, ki je pripravljen posebej za paradižnike. Po sajenju se ne sme pretiravati z zalivanjem, ker paradižnik dobro prenaša sušo.
Paradižnik vsako leto ne uspeva dobro. Večkrat ga prizadenejo različne bolezni, ki lahko napadejo liste, korenine ali plodove. Med drugim se priporoča zaščita, ki jo pripravimo tako, da mleko razredčimo z vodo ali še bolje z zeliščnim čajem. S tem pripravkom paradižnik poškropimo v jutranjih urah. Paradižnik lahko zaščitimo tudi s pripravkom iz vode in soda bikarbone. Če se pojavljajo na listih najprej rumene lise, nato pa rjave, je v zemlji premalo magnezija.
Ker je paradižnika v letih, ko uspeva, navadno zelo veliko, ga včasih ne moremo sproti pojesti. Iz njega lahko pripravimo veliko okusnih omak.
Osnovna paradižnikova omaka
Če imamo veliko zrelega paradižnika, si lahko pripravimo večjo količino osnovne omake, ki jo v hladilniku lahko hranimo 3 dni. Lahko jo tudi damo v plastične kozarčke iz zmrznemo. Iz omake lahko pripravimo najrazličnejše polivke za testenine, rižoto, jedi z jajci in enolončnice.
Za omako potrebujemo: zrel paradižnik, 200 g čebule, 1 strok česna, vejico zelene na kg paradižnika.
Priprava: neolupljen paradižnik damo v lonec, ki ga do polovice napolnimo z vodo in kuhamo 20 minut. Paradižnik nato pretlačimo ali zmešamo s paličnim mešalnikom in ponovno pristavimo na ogenj, da izpari malo tekočine. Pretlačeni omaki lahko dodamo sesekljano čebulo, česen in origano. Če se nam zdi, da je paradižnik kisel, dodamo tudi malo sladkorja.
Paradižnikova omaka z jušno zelenjavo
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g paradižnika, 1 čebulo, 1 strok česna, 1 korenček, 2 vejica zelene, šop peteršilja, olje, sol poper in 500 g makaronov.
Zrel paradižnik, čebulo in zeleno 20 minut kuhamo v osoljeni vodi. Vodo odcedimo in zelenjavo pretlačimo. Pristavimo, da se sok nekoliko ukuha in medtem drobno sesekljamo korenček in peteršilj. V ponev vlijemo olje in na njem popražimo sesekljan korenček s peteršiljem. Prilijemo paradižnikovo omako, solimo, popopramo in pustimo še 15 minut nad šibkim ognjem.
Medtem skuhamo testenine, jih odcedimo, pretresemo v skledo in pri priči zabelimo s pripravljeno omako. Po želji lahko potresemo z naribanim sirom.
Najbolj enostavna paradižnikova omaka
Postopek priprave najbolj enostavne omake iz paradižnika, ki sem jih kdajkoli poskusila narediti pa je naslednji: zrele paradižnike narežemo na kose, odstranimo neuporabne ali poškodovane dele paradižnika in jih s paličnim mešalnikom gladko zmeljemo. Paradižnikovo omako zlijemo v posodo, jo kuhamo približno 45 minut, da se omaka zgosti in postane živo rdeča. Na koncu jo posolimo in ji dodamo baziliko oziroma origano po okusu. Še vročo nalijemo v kozarce, ki smo jih ogreli v pečici in zapremo s pokrovčki.
