Permakultura – modna muha ali način življenja?



Semena so kot sanje, nekatera vzklijejo in se razvijejo v rastlino, nekatera ne. Vedno si želimo sanjati in vedno želimo imeti seme.

permakultura je vzajemna pomoč
permakultura je vzajemna pomoč

Permakultura ni nekaj novega. Začetki segajo v sedemdeseta leta, ko sta se Avstralca Bill Mollison in David Holmgren poigrala z besedno zvezo agrikultura in permanentna kultura ter prišla do zaključka, da beseda permakultura na najlepši način opiše združitev človeka, načrtovanja in narave v edinstveno celoto. Ta celota pa za človeka predstavlja čudovit sistem vzajemnega delovanja, ki mu omogoča produktivno in trajnostno prihodnost. Permakultura človeštvu prinaša praktične in enostavne rešitve problemov, s katerimi se sooča zadnja desetletja.

človek in narava sta eno, to je permakultura
človek in narava sta eno, to je permakultura

Zavestno oblikovanje soustvarjalnega razvoja kmetijskih ekosistemov z gospodarstvom in socialo, nam ponuja enkratno priložnost, da začnemo delovati sebi v prid. Načrtovanje in usklajeno vključevanje ljudi v pokrajino, kjer bodo sami upravljali s hrano, energijo ter drugimi materialnimi in nematerialnimi potrebami. Permakultura pa se lahko uporablja le tam, kjer sta človek in narava eno.

Vsi smo že slišali, da je narava najboljša učiteljica. Pa vendar se do nje vedemo kot neposlušni učenci. Delamo po svoje in potem nas kaznuje. In prav permakultura nas uči, da je opazovanje narave kot enkratnega sistema tisti temelj, na katerem bi morali graditi življenje. Šele takrat, ko razumemo, kako narava deluje, lahko uspešno rešimo tisto, kar se še lahko reši.

permakultura stavi na domačo solato
permakultura stavi na domačo solato

Dobra novica je, da lahko vsak poskusi delovati permakulturno. Kako? Enostavno! Tipičen primer posnemanja delovanja po načelih permakulture je vrt ali pa le majhna greda. Ostanki hrane, pokošena trava, odpadlo listje. Smeti? Ne! S ponovno uporabo teh odpadkov, bomo ustvarili obnovljiv vir in vzpostavili nenehno kroženje in zdrav ekosistem.

Primer zdravega ekosistema je gozd. Čeprav deluje zelo neurejeno, je tak z razlogom. In razlog je vse prej kot len gozdar,ki se mu ne ljubi pograbiti odpadlega listja, pobrati vejic oziroma nima pojma kaj je permakultura. Redkokje so gozdna tla gola in nezaščitena. In tam največkrat ne raste prav nič. Pod listjem, ki deluje kot pregrinjalo gozdnim tlom in jih ščiti pred izpiranjem oziroma sušo, se igrajo deževniki, mravlje, gosenice in vsi ostali majhni prebivalci gozda, ki neutrudno meljejo gozdni odpad in ga spreminjajo v odličen gozdni kompost.

permakultura v gozdu
permakultura v gozdu

Zakaj ne bi tudi na domačem vrtu uporabili podobnega sistema? Zakaj vsa pokošena trava roma v zabojnike? Zakaj je ponovno ne uporabimo kot zastirke na gredici? Delujmo po načelih, ki nam jih ponuja permakultura. Trava bo zadržala vlago v zemlji, nahranila kakšnega lačnega žužka in preprečila izpiranje hranilnih snovi, ki jih rastline še kako potrebujejo za rast. Pa še najboljša novica! Zastirka zavira rast plevela, torej nadležno pletje ne bo tako pogosto.

ponovna uporaba je temelj permakulture
ponovna uporaba je temelj permakulture

In zakaj drago plačevati odvoz bio odpadkov, če jih lahko spremenimo v odličen domač kompost, ki ga hranimo v doma izdelanem kompostniku, narejenem iz starih lesenih palet? 

povezanost z naravo je filozofija permakulture
povezanost z naravo je filozofija permakulture

Permakultura je natanko to. Je filozofija, ki deluje v tesni povezavi človeka z naravo. In ko enkrat vzpostavimo sistem, nimamo več nobenega dela. Narava sama poskrbi za vse ostalo.  Na nas pa je, da začnemo uporabljati energijo, ki nam jo ponujajo veter, sonca , voda in zemlja. Ta močna energija , pravilno uporabljena, pomaga pri obnavljanju tal, zraka ter okolja v katerem živimo . Človeški skupnosti zagotavlja samooskrbo, zdravo hrano in zadovoljno življenje. Permakultura povezuje, deli znanje in uči umetnosti življenja z naravo.

vrt

Slava vrtnarjenju; roke v zemlji, glava na soncu in srce povezano z naravo. Negovanje vrta ni le hrana za telo, je tudi hrana za dušo.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*