Najprej prazniki, nato novo leto – prijetno vzdušje, kakšen sprehod po razsvetljenem mestu in že smo si pričarali prelepe spomine, ki jih bomo s seboj nosili še dolgo. Vse to bi bilo lahko prav sanjsko, če naših doživetij ne bi spremljali še zvoki eksploziva ter občutja strahu, da nam ne bi za hrbtom slučajno eksplodirala petarda, ki jo uporablja kakšen nevedni najstnik. Čeprav je v zadnjem času medijska pozornost nadvse kritično usmerjena proti uporabi različnih pirotehničnih sredstev ter nevarnosti njihove uporabe, nekateri še vedno sedijo na ušesih – tako kot v šoli, ko je pač »kul«, da ne poslušaš učiteljice, ki ti želi le najboljše. Le da v tem primeru lahko odgovarjaš z lastnim življenjem.
Zakaj je tako, ne ve nihče (razen tistih, ki to še vedno počnejo). Vsak odrasel posameznik, ki premore vsaj kanček intelektualnih sposobnosti, bi lahko bil srečen, da mu eksplozivnih sredstev ni potrebno uporabljati. Ljudje, ki prihajajo iz vojnih območij današnjega sveta, bi dali vse, da se pokanje konča.
Da ne bo pomote, petarde ter ostali pirotehnični izdelki povzročajo enake poškodbe, kot jih je moč srečati na bojnih prizoriščih. O tem pričajo tudi različne fotografije ter video posnetki, ki v zadnjem času krožijo po spletu. Odtrgane okončine, poškodbe oči, sluha ter obraza. Poškodbe, od katerih si prizadeti ne bodo nikdar opomogli, stanje pa zanje ne bo nikoli več enako kot je bilo.
Kaj je v zvokih eksploziva tako privlačnega?
Nekaterim ni privlačnega prav nič, spet drugim pa je blazno všeč, če se lahko izpostavijo pred prijatelji in sosedi ter pokažejo, kako so oni pravi dedci. Čeprav krivcev ne iščemo radi, vzrok nekje pač mora tičati. Vsekakor naša družba kliče po spremembi mentalitete na tem področju, tako pri mlajših kot tudi starejših. Predvsem slednji pa imajo moč, da s svojimi dejanji in zgledom, pripomorejo k reševanju problema, ki ga ustvarja uporaba nepreverjenih pirotehniških izdelkov.
So torej krivi starši? Znano je, da imajo na ravnanje otrok največji vpliv starši oz. skrbniki. Zato svojim otrokom tisti, ki med prazničnim časom rakete spuščajo kot za stavo, ne postavljajo ravno najboljšega zgleda. Problem predstavljajo tudi vrstniki, saj slednji pogosto tekmujejo v drznosti. Na tem mestu ima veliko vlogo predvsem ozaveščanje mladine na njim prilagojen način. Dobrodošle so tudi promocije, ki jih vodijo znane osebnosti. Dober primer takšnega delovanja je motokrosist Tim Gajser, ki pravi, da petarde v življenju še ni prižgal. Imel je namreč boljši hobi oz. zadolžitev, ki ga osrečuje še danes. Pustite torej mladini, da se zaposli s koristnimi dejavnostmi in ne spodbujajte uporabe pirotehnike.
Ob pokanju petard močno trpijo tudi živali
Ne pozabimo na tiste, ki svojega mnenja ne morejo izraziti sami. Tudi živali so žrtve, ki se težko soočajo s posledicami, ki jih prinaša uporaba pirotehnike. Čeprav je sedaj, ko je njena uporaba omejena na božični in novoletni čas, stanje nekoliko boljše, naši ljubljenčki žal še vedno trpijo.
Zakaj? Kužki so obdarjeni z veliko boljšim sluhom kot ljudje. Slišijo bistveno višje frekvence, tako da zvok zaznajo že z razdalje 6 kilometrov. Kadar zaslišijo zelo močan pok, lahko doživijo šok ter postanejo panični.
Veliko pasjih revežev zaradi pokanja tako izgubi pamet ter pobegne neznano kam. Mnogi končajo pod avtomobilskimi kolesi, spet drugim pa se življenje konča kar s petardo v gobčku. Človeški izmečki namreč ne poznajo meja lastne krutosti.
Da do panike ne bi prišlo, mnogi veterinarji v tem delu leta kužkom predpisujejo blaga pomirjevala. Žal to ni rešitev problema.
Je zaradi ene same petarde vredno tvegati?
Ne smemo pozabiti, da niso vsa pirotehnična sredstva enaka. Največ kritik seveda leti na račun petard, ki jih je moč dobiti na črnem trgu – raznih bolšjih sejmih, na tržnicah ali na ulici. Nepreverjena pirotehnika je namreč še bolj nevarna od tiste, z oznako CE. Prodajalci imajo za tovrstne izdelke dovoljenje ministrstva za notranje zadeve, tako da so bile zadeve primerno testirane.
Če je torej nujno, da svoje novoletno praznovanje (ali pa lasten ego) podkrepite še z obilnim ognjemetom, naj bo to vsaj na podlagi tehtne izbire in dobro predelanih navodil za uporabo. Ne pozabite niti na sosedovega psa, ki se trese tam nekje v kotu stanovanja – prihranite mu vse tegobe ter svoje pokanje raje opravite nekje na samem.
Sicer pa vam ostane tudi možnost, da denar za petarde letos prihranite, ter ga raje podarite dobrodelnim društvom za zaščito živali ali pa ostarelim in družinam, ki živijo pod pragom revščine.
