Med prazniki je pokalo in se bleščalo. Poka in se blešči že dolgo. Letos sicer malo manj kot prejšnja leta , a dovolj, da so petarde in svetlobne rakete vznemirile zemeljski eter, živali in druga bitja v naravi. V svojem človeškem občutku nadvlade smo pač prepričani, da lahko počnemo vse kar se nam zljubi. Tako ali tako nismo ogrožena vrsta, nimamo naravnih sovražnikov in lahko počnemo vse! Mi smo tisti, ki odločamo in izdajamo dovoljenja v imenu vseh kraljestev narave: mineralnega, rastlinskega in živalskega. Pa kaj, če se zaradi naših neumnih posegov trgajo cela pobočja in zdrsnejo v globino. Pa kaj, če izsekamo na tisoče hektarjev gozdov in gensko spreminjamo rastline… Pa kaj, če razvijamo geo inženiring. Pa kaj, če kruto pobijamo živali…
Pri takšnem razmišljanju in početju, so petarde še najmanj, s čimer povzročamo nepopravljivo škodo našemu modremu planetu,vsej naravi na njem in predvsem sebi i našim zanamcem. Pa vendar: koliko živalskih bitij je v teh prazničnih dneh in nočeh prestajalo neobvladljivi strah pred to človeško neumnostjo. Koliko jih je poginilo? Koliko zbežalo neznano kam, se v strahu zateklo pod gume drvečega avtomobila, koliko se jih je izgubilo? Ob vsem tem se je skoraj potrebno vprašati : »Ali smo res edina vrsta, ki se ne zna vživeti v trpljenje drugega bitja? Ali smo res toliko odmaknjeni od srca, da ne zmoremo niti čutiti več? Ali smo res toliko odtujeni od sebe in Stvarnika, katerega del smo, da je naša realnost le še svet moči in premoči?«
Ob tem se žal ne zavedamo, da je vse kar počnemo v imenu tega, le zasilno in začasno. Vržena petarda, močan pok, iskrive svetlobne zvezdice raket, dokazujejo namreč prav to. V nekaj trenutkih se razblinijo in zopet nastane tema. A trenutek vznemirjenja, ki ga to povzroči in lažni občutek moči, odtehta nesmiselnost takšnega početja. Odtehta smrad in nevidne nano delce, ki ostajajo v zraku in ga onesnažijo. Odtehta strah in celo smrt prestrašenih živali. In odtehta zasluženi denar, s katerim kupujemo ta nesmisel in tako sprevrženo porabimo svojo dragoceno energijo. Kajti tudi denar je energija.
Dragi ljudje. Sprevidimo, da nam to ne bo zapolnilo notranjega iskanja in hrepenenja. Niti nam ne bo nadomestilo občutka , da smo se izgubili nekje na poti življenja. Kajti našli se bomo šele takrat, ko bomo znali prisluhniti vsem bitjem Stvarstva. Celo tistim nevidnim, ki jih imenujemo Deve in so prisotne povsod, četudi jih ne vidimo ali zaznavamo s petimi čutili, ki delujejo v fizičnem svetu. Če bi znali začutiti ta bitja, potem bi ob vsaki eksploziji, ob vsakem poku, ob vsakem svetlobnem posegu v naravo, lahko občutili vibracijo teh bitij, ki ni njihova in jim tako ruši naravno bivanje. Prav to se dogaja tudi živalim, ki slišijo 600 krat bolj od človeka. Si zmoremo predstavljati kaj to povzroča njim? Kot če bi naše uho obremenili s frekvenco, ki jo naravno ne prenesemo. To kar počnemo pa ni dobro niti za nas. Kajti po silnem hrupu je tišina še bolj tiha. In ko nastopi, se moramo spet soočiti s seboj, kar je za nas hudo in težko, najtežje…
A še huje in težje je, če s svojimi dejanji povzročamo bolečine, trpljenje, smrt… Če se nismo naučili sobivati tudi z drugimi bitji Stvarstva, ki so nam enakovredni. Kajti večvrednosti in manjvrednosti ni. Vsako bitje ima svoje mesto na tem planetu, ki ga ne more zapolniti nihče. In zaradi tega nas to tudi karmično obremenjuje. Namreč tako kot živimo danes, bomo posledično živeli jutri. Kozmični zakon je tudi zakon vzroka in posledice, Karma. Če torej povzročamo trpljenje, ga bomo slej ko prej deležni tudi sami. Temu zakonu Karme ne more ubežati nihče. In krog se zavrti. Narava nam to že kaže. Kaže nam svojo moč, ki jo ne zmoremo obvladati. Narava govori tudi v imenu trpinčenih bitij, ki so njen del in niso človeška rasa. Govori v imenu tistih, ki ne morejo govoriti. Ki so prisiljeni trpeti zaradi neumnosti, prevzetnosti, neodgovornosti in sebičnosti človeka. Naučiti se moramo odgovornega ravnanja za dobro vseh bitij, naučiti se moramo sobivanja v sožitju z naravo in upoštevati njene zakone!
Kaj pomeni ena vržena petarda in trenutek ne vem česa zaradi nje, v primerjavi s predanostjo psa, z ljubeznijo in zvestobo, ki jo podarja, z lepoto vseh živalic in živali? Kaj pomeni v primerjavi z možnostjo, ki nam jo omogoča čisti zrak, ki ga dihamo da smo zdravi? In kako nam bi pomenila še manj, ko bi zmogli videti ples harmonije energijskih bitij, ki se imenujejo Deve , ki iz vzporednega sveta, nesebično skrbijo tudi za našega.
Ljudje, postanimo dobri, ljubeči, odgovorni in nesebični. In kar je najbolj pomembno je to, da se Zavedamo da smo Eno z vsem in da ima naše delovanje tudi posledice.
