Ljudje imamo vedno več možnosti potovanja, prav tako pa nas potovanja, kjer z navdušenjem opazujemo drugačnost in običaje ter iščemo zanimive poglede vedno bolj privlačijo. Ko se sprehajamo po domačem kraju, pa oči redkokdaj dvignemo od tal. Stvari okoli nas so vsakdanje in se zato ne zdijo nič posebnega. In vendar imamo v naši čudoviti, čeprav mali državici veliko pomembnih in lepih stvari. Mnogo jih je opaziti tudi v naši (velikosti primerni) prestolnici – prelepi Ljubljani.
Naslednjič, ko boste v Ljubljano prispeli z vlakom in po secesijski Miklošičevi hiteli proti centru Ljubljane malce dvignite pogled in opazujte. Že na križišču s Tivolsko ulico gospoduje Plečnikova Vzajemna banka s svojo značilno opečnato fasado, ki nas tako direktno opominja na rek: „Kamen na kamen, palača!“. Če nadaljujemo se nam pri neorenesančni sodni palači na ogled postavi tudi Miklošičev park, katerega današnji izgled temelji na načrtih Maksa Fabianija, Plečnikovega manj znanega predhodnika, ki je Ljubljani prav tako pustil izjemen pečat. Med drugim je po rušilnem potresu leta 1895 zasnoval urbanistični načrt Ljubljane, po katerem se še danes ravnata marsikatera ulica in park, predvidel je tudi notranjo obvoznico, ki je bila sklenjena dve leti nazaj z odprtjem Fabianijevega mostu. Če se vrnemo nazaj na najbolj pisano ulico Ljubljane, pa vidimo njegovo tako imenovano Krisperjevo hiša z značilnim stolpičem na vogalu parka, ki jo je zgradil kot vzor po katerem so se zgledovale vse hiše na obodu nekdanjega Slovenskega trga (med bolj znane sodi Regallijeva hiša) to pravilo pa je kasneje porušil Dom sindikatov.
Če nadaljujemo proti Prešernovemu trgu, bomo mimo Fabianijeve Bambergove hiše kmalu prišli do Grand hotela Union, prve moderne hotelske zgradbe v Ljubljani, ki jo je pred dobrimi sto leti zasnoval Josip Vancaš. Gradnja tega secesijskega kompleksa je bil s funkcionalnega, tehnološkega in organizacijskega vidika leta 1905 izjemno zahtevna naloga, višek vsega pa je bila dvorana, ki je bila največja in najbolj reprezentativna na celem Balkanu. Od druge svetovne vojne pa vse do devetdesetih let pa je bil v Unionski dvorani kino.
Na drugi strani ulice, pa stoji tudi najbolj znana in najbolj pisana hiša na Miklošičevi ulici, to je stavba delavske hranilnice. Gre za projekt Ivana Vurnika, s katerim je poizkusil uveljaviti tako imenovan slovenski slog, v katerega je eden izmed ustanoviteljev ljubljanske fakultete za arhitekturo tako verjel. To je najbolj vidno v barvah fasade in po slikoviti notranjosti napolnjeni z prizori iz Slovenske zgodovine in ikonografije. Notranje poslikave in delno fasado je sicer prispevala njegova žena Helena Vurnik, ki je tudi sicer sodelovala pri njegovih projektih.
Morda ste že kdaj nakupovali v skorajda sosednji Urbančevi hiši, stavbi Galerije Emporium in nekdanjega Centromerkurja, a verjetno sploh niste bili pozorni na detajle notranje opreme (danes so najbolj opazne stopnice) in same stavbe, ki jo je dal zgraditi Feliks Urbanc in je postala prva veleblagovnica, kjer je bilo blago na ogled. Ali ste kdaj opazili neobaročni kip Merkurja čisto na vrhu stavbe?
Na Prešernovem trgu nas kot zadnja predstavnica secesije čaka Hauptmanova hiša, nato pa je na nas, kateri del Ljubljane odidemo raziskovati nadalje. Lahko bi se odpravili po baročni Ljubljani, začenši z Frančiškansko cerkvijo in stolnico, ki ju obe krasi čudovit Robbov oltar, čigar je tudi Vodnjak treh kranjskih rek na Mestnem trgu; nadaljevali po stari Ljubljani, množici slikovitih mestnih palač in skritih atrijev in trgov. Bodisi sledili novejši arhitekturi in se sprehoditi po Plečnikovi osi vzporedni Ljubljanici, mimo Kongresnega trga, Narodne in univerzitetne knjižnice, Križank in končno Mirja, kjer lahko začnemo novo pot po sledeh rimske Ljubljane – Emone, ki so bile do nedavnega popolnoma spregledane. Ali pa se enostavno odpravili navzgor, po nedavno prenovljeni Čopovi ulici do pravzaprav tudi secesijske Mestne hranilnice Josipa Vancaša; stavbe Mullerja, arhitektov SVA; Centralne pošte, Hotela Slon in vse tja do Šubičevega ljubljanskega nebotičnika, prve železo betonske in dolgo najvišje zgradbe v Ljubljani.
Našteli smo ogromno lepih stavb, vrednih ogleda in pozornosti, čeprav nismo dobro obdelali niti treh ulic, pa tudi na teh smo zagotovo spregledali marsikaj. Ljubljana skriva še mnogo prelepih arhitektur, čeprav morda v svojem, malo manjšem merilu. Še zdaleč pa Ljubljana ni edino med najlepšimi mesti v Sloveniji, zato naslednjič, ko se boste sprehajali po vašem domačem kraju, le z zanimanjem opazujte in raziskujte, imamo namreč bogato dediščino in lahko smo ponosni, da živimo v tako lepi deželi.
(Se nadaljuje…)
