Pred dobrim letom dni, se je moja nova zaposlitvena pot začela v tujini. Nepričakovano, vendar v tihi želji je prišla priložnost, da se zaposlim v Angliji, v podjetju, ki nudi osebno asistenco invalidnim osebam s poškodovano hrbtenjačo. Izziv? Vsekakor. Šibeča se kolena? Definitivno.
Moja poklicna pot naj bi se razvijala z delom v osnovni šoli. Po končanem študiju razrednega pouka se je začela borba. Za možnost opravljanja strokovnega izpita in zaposlitve. Ker se sreča v tem ni nikakor ni nasmehnila, sem po treh letih dela v gostinstvu, delom nepremičninskega agenta in različnih drugih aktivnostih, in željo, da si konec meseca lahko privoščim »vsaj kavo«, obupala. Obupala nad tem, da lahko na domačih tleh dostojno živim.
Na vse uporabnem portalu Facebook se je konec decembra, ob čakanju novega leta 2016, začela moja zgodba. Od nekje je prikukala objava na Facebooku, da angleško podjetje zaposluje osebe za delo in pomoč osebam invalidom. Višina dneve postavke odlična, potrebna znanja pa te podjetje nauči, znanje angleškega jezika je vsaj osnova. Super. Odločitev je padla.
Na spletu sem poiskala podjetje in izpolnila obrazec za prijavo. Kar me je presenetilo, je hiter odziv s strani podjetja. V dveh urah sem prejela mail za intervju preko Skypa in na dogovorjen termin opravljen mini razgovor. V nekaj dneh je sledil še drugi intervju in dogovor za datum enotedenskega usposabljanja v Angliji. In res, v 14 dneh od oddaje prijave, sem je začelo usposabljanje v osebnega pomočnika – personal assistance ali carer.
Priznam, da je pet dnevni trening kar naporen. Veliko je informacij in tudi sledenje v drugem, tujem jeziku, utrudi možgane. Po drugi strani pa je vsebina treninga izredno zanimiva in konec koncev zelo uporabna tudi nasploh, ne le za delo z invalidi. Ena tema pa je še najbolj zanimiva. To je preizkušnja vožnje z avtomobilom po angleških cestah. Ja, vožnja po levi strani cestišča, zavijanje v drugo smer v rondojih, iskanje menjalnika na desnih vratih avtomobila… Vsekakor polno smeha in adrenalina.
Med tem, ko smo mi kravžljali možgane in pilili nova znanja, je podjetje pripravilo pogodbe in vso dokumentacijo, da smo lahko začeli z delom. Dobili smo angleški naslov, dokument za odprtje bančnega računa, angleške davčne številke, registracijo pri zdravniku. Za vse je resnično poskrbljeno in organizirano.
Kar je meni osebno čar tega dela in politike podjetja je, da si sam določiš, kdaj boš delal, koliko želiš delati, s katerimi klienti želiš delati. Nobenega »moraš« ni. Če želiš denar, delaš pač več. Če želiš potovati, oddelaš nekaj dni, da si priskrbiš finance in potem potuješ. Če pa imaš klienta, ki sam potuje in si ti njegov asistent, pa potuješ skupaj z njim brezplačno. Ja, enostavno si njegova senca. Sama imam klienta, ki je prihaja iz Jamajke in se enkrat letno vrača iz Anglije v domačo državo. To pomeni, kot njegova osebna asistentka potujem z njim. Zaslužek in potovanje, all inclusive. Super, a ne?
Drugi klient živi v centru Londona, stanovanje s top pogledom na reko Temzo in letališčem London City Airport. Tretji je v Birminghamu, moja dama v Ipswichu, pa klient v Wallesu. Že sama pot do klientov je odlično potovanje in ogled prelepe pokrajine.
Delo v tuji državi je vsekakor izziv, predvsem kulturni. Sprva mi je bilo težko, priznam. Privaditi se na vsa velika mesta, ogromne infrastrukturne povezave, tudi njihovo hrano. Ampak se da. S pomočjo ostalih slovenskih soborcev, ki smo že prava družina. Velika je medsebojna pomoč, še posebej začetnikom, ki smo in so zbrali pogum in se nam pridružili kot sodelavci.
Ravno, ko sva se s kolegico sodelavko vračali nazaj v Anglijo in izstopiva iz avtobusa na lutnovi železniški postaji, zatopljene v debato, naju ustavi prijeten mladenič in vpraša: »Živijo, kaj lahko vprašam, kam gresta?« Pa medve: »V London. Pa ti, kam potuješ?« Pa pravi mladenič: »V Sevenoaks.« Midve padeva v smeh: »O ja, ti si pa naš!«
Nauk te zgodbe je, kljub temu da prideš sam, nas je veliko tu, s tabo, pripravljenih pomagati. No, če ne drugega, pa sva mladeniču vsaj tisti dan olajšali pot do Sevenoaksa.
Če bi tudi tebe zamikalo, da se nam pridružiš kot sodelavec, ali pa morda poznaš koga, ki bi ga delo z invalidi veselilo, sem na voljo, da me kontaktirate za dodatne informacije. Ni starostne omejitve, niti izobrazba in izkušnje niso pomembne. Vsa znanja in veščine vam posredujejo na usposabljanju. Velja le volja in korajža. Vse informacije na maja.vene@gmail.com. Dobrodošli.
