Gotovo ste že slišali dejstvo, da ljudje prespimo več kot četrtino svojega življenja. Ne verjamete? Kar preračunajmo; večina odraslih ljudi naj bi potrebovala vsaj 6 do 8 ur spanca dnevno, kar pomeni, da od 24-ih ur, ki jih imamo na voljo, za spanje vsak dan porabimo vsaj četrtino tega časa. To v povprečni življenski dobi 80-ih let nanese kar 20 let! Si sploh lahko predstavljate kaj vse bi lahko storili v tem času?
Toda spanje je pač pomembno, kajne? Na dan potrebujemo več ur za spanje, ker drugače ne moremo funkcionirati. Ali pač?
Kaj sploh je polifazni spanec?
Polifazni spanec, ali pogosto kar ‘spanec genijev’ je nenavadna metoda, s katero lahko dosežemo polno spočitost in funkcionalnost z le nekaj uricami spanja na dan! Metoda, katere se je bojda posluževal tudi renesančni genij Leonardo da Vinci pravzaprav ni nič drugega, kot učinkovit prerazpored kratkih (10 do 30 minutnih) intervalov spanca na vsakih 2 do 6 ur. V teoriji bi tako v pičlih dveh uricah več kot nadoknadili standariziranih 8 ur spanca, ki naj bi jih dnevno potreboval naš organizem. Toda kako?
REM – 5. faza spanja
Spanec še zdaleč ni tako preprost, kot izgleda na prvi pogled; Medtem ko spimo, se v našem telesu namreč izmenjuje kar 5 različnih faz. Najpomembnejša med njimi, pa je po ugotovitvah znanstvenikov prav zadnja, 5. stopnja, ki jo pogosto imenujemo tudi REM (Rapid Eye Movement) faza. Kot nam pove ime, je takrat najbolj značilno naglo in naključno premikanje zrkel.
REM faza je stopnja spanja, med katero so naši možgani najbolj aktivni, mišičje pa, prav nasprotno, postane bolj sproščeno. Med drugim naj bi bila to tudi edina faza, v kateri sanje ostanejo v spominu tudi, ko smo že budni. V večini se REM faza odvija le kot končna stopnja spanca preden se zbudimo, in sledi šele po daljšem izmenjavanju prvih štirih stopenj.
Kljub svoji pomembnosti, je tako naše telo v nemotenem 8 urnem spancu deležno le okoli 90 mnut REM faze dnevno, kar predstavlja zgolj 20% časa, ki ga temu namenimo. Tudi tu za nekatere tiči prednost polifaznega spanca.
Kako deluje polifazni spanec?
Namen polifaznega spanca je pravzaprav z natančno določenim urnikom kratkih intervalov spanja naše telo priučiti takojšnega vstopa v REM fazo. Sprva nam tako kratki intervali seveda popolnoma onemogočajo izvajanje REM faze, a ker je ta za nas tako zelo pomembna, se je naš organizem prisilijen prilagoditi na novonastale okoliščine. Tako se ob rednem in natančem izvajanju polifazičnega spanca sčasoma privadimo z načinom, da že z samim začetkom preklopimo na fazo REM, in s tem drastično povečamo izkoristek našega spanja na skoraj 100%!
Po kratkem izračunu tako lahko vidimo, da ob takem delovanju z zgolj dvema urama spanca na dan (120 minut) krepko presežemo mejo 90-ih minut REM faze, ki bi je bili deležni sicer, ob tem pa imamo kar naenkrat na voljo še dodatnih 6 ur dnevno!
Vseeno ne za vsakogar
Kljub, vsaj v teoriji, mamljivim prednostim, ki jih ponuja polifazni spanec, pa le-ta zahteva tudi veliko kompromisov in nenazadnje popolnoma preurejen bioritem, ki ga marsikdo izmed nas ne bi uspel izvajati;
Kot že omenjeno, se je za ustrezno prilagoditev na tovrstno obliko spanca potrebno točno držati izbranega urnika, in vztrajati z+ tudi do 14 dni spanja brez REM faze, ki med drugim skrbi za našo spočitost in sposobnost funkcioniranja tekom dneva. Prav tako, pa bi si le malokatera oseba z 8 urnim delovnikom lahko privoščila 20 minutni spanec na delovnem mestu (Čeprav v nekaterih korporacijah bojda že delujejo v okviru tovrstne metode, ki naj bi celo povečevala produktivnost svojih uslužbencev!).
Za konec
Polifazni spanec je tako metoda, ki nam prihrani ogromno časa in po nekaterih ugotovitvah celo poveča naše sposobnosti, zato ni čudno, da so poleg Da Vincija nanjo v takšni ali drugačni obliki prisegali še mnogi velikani naše zgodovine, kot so Napoleon Bonaparte, Winston Churchill, Nikola Tesla, itd. …
Dandanes pa si kaj takega žal lahko privošči le peščica nas, ‘navadnih smrtnikov’.
