»Ti kar sanjaj!« si včasih izrečemo, ko so med nami nestrinjanja. Ne glede na naše nesporazume, imamo vedno pravico sanjariti po lastni izbiri. Sanjamo lahko o lepi prihodnosti ali pa se hvaležni spominjamo preteklih dogodkov. Preden gremo spat, pogosto eden drugemu zaželimo prijetne in lepe sanje. Z lepo mislijo navadno tudi lažje zaspimo. Z mislijo pa lahko celo krojimo naše sanje, a kakšen je dokončen pomen sanj, ostaja skrivnostno področje še danes.
Kdaj sanjamo?
Ljudje prespimo približno tretino svojega življenja. Običajni cikel spanja poteka v petih fazah. V zadnji fazi, ki se imenuje REM (»Rapid Eye Movement« ali spanje s hitrim premikanjem oči), se zgodi pojav intenzivnega sanjanja. Običajno nočno spanje obsega več obdobij sanj, saj se posamezni cikelj z različno trajajočimi fazami ponovi tudi do petkrat na noč. Ravno tako ima lahko ista oseba iz noči v noč precej spremenjena obdobja hitrih premikov oči.
Zakaj so sanje tako zanimive? Eno so podobe, ki jih vidimo v sanjah, spet drugo dejstvo je, da se sanj spomnimo ali pa sploh ne. Redki, ki povsem pozabijo svoje sanje celo trdijo, da sploh ne sanjajo. Pa vendar to ni res. Pravo nasprotje pa so tisti, ki se svojih sanj spominjajo skoraj v celoti. Spomnijo se pomembnih detajlov in jih več let ohranijo v spominu. Največkrat se zgodi, da se spomnimo posameznih odsekov. Ti nepovezani prizori so lahko skregani z logičnim potekom, so vsebinsko nepovezani in nimajo vrednosti za naše resnično življenje. Sanje, poleg slik, lahko zaznavamo tudi z drugimi čutili, te so lahko ponavljajoče, nadrealistične, moreče, telepatske ali pa vsebujejo različne psihološke vložke, ki lahko pomembno vplivajo na človekovo duševno stanje.
Toda kako bi sanje definirali? So velika skrivnost, zato je na vprašanje težko odgovoriti. Pomen sanj je abstrakten kot vprašanje duše. Tako jim vsak posameznik pripisuje lastno vrednost in pomembnost.
Kakšen je pomen sanj za človeka skozi zgodovino?
Preroški pomen sanj
Človeka so njegove sanje prevzemale že od najzgodnejših začetkov, zato so bili razlagalci sanj cenjeni že od nekdaj. V Svetem pismu najdemo preroško razlago Jožefa, kateremu je faraon zaskrbljeno pripovedoval o svojih sanjah. V teh je namreč videl sedem debelih krav in sedem suhih, ki so prišle iz Nila. Podobna prispodoba je bila o žitu, kjer drobni klasi pogoltnejo polne klase. Jožef, ki je imel dar preroštva, je tako napovedal obilje in lakoto, ki je kmalu prišla nad egiptovsko deželo. S tem je postal svoboden in se zapisal v večnost.
Pomen sanj za zdravje
Pomen sanj se lahko nanaša na prihajajoče bolezni ali stiske. Že Aristotel je verjel, da sanje lahko nakažejo bolezen, ki je telo še ne zazna. Tudi Hipokrat je zagovarjal to stališče. Aristotel in Platon sta razvila teorije, ki so jih kasneje potrdili naši sodobni psihiatri.
Psihološki in fiziološki pomen sanj
Ljudje zgodnjih civilizacij so verjeli, da med sanjanjem duša zapusti telo, potuje v druge svetove, celo svet umrlih. V antiki so bili mnenja, da je pomen sanj vezan na sporočila različnih bogov, zdaj pa je to prepričanje že zdavnaj preživeto. Danes so že razkrite nekatere podrobnosti sanjanja in spanja, še vedno pa se z njimi ukvarja tudi znanost. Nastanek in pomen sanj imata več teorij in razlag, vendar jih v grobem razdelimo na psihološke in fiziološke teorije sanj.
Psihološki pomen sanj
Človek, ki ima zanimanje za pomen sanj, je zagotovo na eni izmed najbolj vznemirljivih poti. Ko se sooči z njimi, se lahko ob tem veliko nauči o sebi in svojih psiholoških vzgibih. Podzavest, ki je pomemben sprožilec sanj, skozi njih spremlja njegove probleme in vesela doživetja. Zdrav posameznik, ki je podvržen običajnim radostim in manj prijetnim trenutkom življenja, lahko sanje izkorišča kot pripomoček za razlago dogajanj v budnem stanju. Teorijo komunikacije sanj med zavednim in nezavednim, ki omogoča vpogled v budno stanje in ponuja možnost reševanja vsakodnevnih težav, je zagovarjal tudi Carl Gustav Jung. Tako je svet sanj lahko koristen v praktičnem pomenu, saj nam marsikaj sporoča.
Začetnik znanstvenega raziskovanja sanj je bil Sigmund Freud, ki je bil mnenja, da sanje izražajo naše potlačene želje in občutja ter se kažejo v simbolih. Tudi njegov učenec, Carl Gustav Jung, je vsebini sanj pripisoval simbolni pomen, vendar teh simbolov ni videl kot potlačene, nezavedne želje. Alfred Adler je sanje videl kot rešilno bilko posameznikovih težav in kot kontrolo nad življenjem. Po njegovem mnenju naj bi sanje nadomestile primankljaj v budnem življenju. Tako je na primer trdil, da nek miren človek lahko v sanjah postane agresiven. Sanje so zanj postale orodje zadovoljitve potreb, ki so družbeno bolj sprejemljive. Friedrich Perls je trdil, da so sanje projekcije videnja nas samih in drugih, pri čemer tega ne sprejemamo kot resnično. Ker so sanje produkt sanjajočega, je zagovarjal, da so izraz notranjosti posameznika.
Fiziološki pomen sanj
Robert McCarley in Allan Hobson sta na podlagi raziskav dogajanja v možganih med spanjem razvila teorijo aktivacije in sinteze, v kateri so ugotovila, da so sanje zgolj posledica naključnih impulzov v možganih. Ti impulzi naj bi bili pod kontrolo živčnih celic, ki naj bi bile zadolžene tudi za fazo REM. Živčne celice naj bi povzročale impulze v predelu možganskega debla in zaradi tega naj bi sanjali le v zadnji fazi spanja. Ta teorija pa se ni dolgo obdržala, saj jo je z dokazi ovrgel Mark Solms, ki je trdil, da je REM faza le ena od sprožilk sanjanja. Da imajo sanje drugačen izvor kot omenjena faza potrjuje več dejstev. Solms je ugotovil, da se sanje pojavijo tudi v prvi fazi spanja. Pri ljudeh, ki so imeli poškodbe v možganskem deblu je ugotovil, da lahko še vedno sanjajo. Možna je odsotnost sanjanja, ki je posledica poškodb možganov, vendar pa je možgansko deblo pri tem nepoškodovano in REM faza nemotena. Solms je z najbolj aktivnimi sanjajočimi, ki so imeli poškodovan ta del možganov, razložil zakaj sanje ne morejo biti posledica reakcij na električne dražljaje.
Religiozni pomen sanj
V krščanskem izročilu je največ sanj omenjenih v Stari zavezi. Židovske razlage sanj, ki naj bi jih človeku pošiljal Bog, so se kljub verskim razlikam le malenkostno ločile od razlag sanj, ki naj bi jih pošiljali različni bogovi drugih religij. Preroku Mohamedu je bil pomen sanj silno pomemben. Njegov dan naj bi se pričel tako, da je izprašal svoje učence o njihovih sanjah in potem pripovedoval še o svojih. Grki so imeli veliko strast do razumevanja različnih teorij sanj. Verjeli so, da so sanje sporočila božanstev. Številna grška svetišča so uporabljali kot inkubacijo sanj. Obiskovalci so jemali rastlinske napoje in mamila, nato pa so v svojih sanjah napovedovali bolezni in razne težave. Razlage sanjskih simbolov pa so se razlikovale.
Medtem, ko so Grki prikaz kače v sanjah razlagali kot simbol bolezni ali sovraštva, so Asirci verjeli, da zgrabiti kačo pomeni posebno zaščito za sanjajočega. Če je v sanjah kača pičila, so Židje verjeli, da bo imel človek dvakratni dobiček. V pozitiven pomen sanj s kačo, ki piči, so verjeli tudi Egipčani, saj so bili prepričani, da bo spor rešen v prid tistega, ki sanja.
Sanje lahko nadzorujemo
Priznajmo si, da si vsak od nas kdaj želi nadzorovati svoje sanje, predvsem tiste neprijetne, a hkrati bi bilo sanjati hitro nezanimivo, saj bi si s tem v naprej določili pomen sanj, ki bi jih sanjali. Pri tako imenovanih lucidnih sanjah se sanj zavedamo. Lastne sanje si lahko oblikujemo kot pisci scenarija za film, v katerem bomo imeli glavno vlogo. Takšne sanje so torej usmerjene in nimajo koristi za tistega, ki sanja. Če hočemo pomen sanj razlagati s psihološkega vidika, je ključno, da smo odmaknjeni od realnega življenja. To pa dosežemo predvsem tako, da se prepustimo nezavednim tokom misli. Nevarnost lucidnih sanj je v uničenju njihove uporabnosti, sanje tako postanejo sredstvo, ki onemogočajo odkrivanje privlačnega sveta nas samih.
Pomen sanj skozi življenjsko obdobje
Sanjamo skozi celo življenje. Nočne more so tiste neprijetne sanje iz katerih se vsaj deloma zbudimo. Pojavljajo se skozi celo življenje in so najpogostejše pri otrocih. Vzroki zanje so različni, med drugim jih povzročajo tudi travme in nekatera zdravila. Če se nočne more ponavljajo, jih je dobro zdraviti s terapijo, kjer se opredeli pomen sanj in analizira dogodke resničnega življenja, ki so vzrok takim sanjam.
V primerjavi z nočnimi morami pa poznamo tudi nočne groze, kjer je človek na videz buden, vendar v resnici spi. Tudi te so najpogostejše pri otrocih. Pomen sanj, ki kažejo aktivne življenjske dogodke, je vezan na dnevna doživljanja. V sanjah se lahko odraža tudi vse tisto, kar nismo zavestno opazili, pa je pomembno za naše življenje. Nekatere sanje nezavestno soočajo z zavestnim doživljanjem, medtem ko je pomen sanj lahko vezan izključno na nezavestno doživljanje. Pubertetniki lahko doživljajo sanje, ki so povezane z njihovim duševnim razvojem, fiziološki pogoji v telesnih procesih pa se v sanjah odražajo kot telesne bolezni. Sanje pa lahko izražajo tudi socialne stiske kot je primer otroka, ki sanja mučno situacijo svojih skreganih staršev. Na pomen sanj pa naj bi vplivala tudi toplota, sobni zrak, položaj speče osebe, spremembe vremena in drugi vplivi, ki pa še niso znanstveno podkrepljeni.
Pomen sanj slepih in gluhih ljudi
Tudi slepi in gluhi od rojstva in tisti, ki so vid in sluh izgubili tekom življenja, sanjajo. O tem je bilo narejenih že nekaj raziskav in tukaj so zanimive ugotovitve. Ker je pri slepih odsoten vid, so med sanjanjem izpostavljene različne vonjave, zvoki in otip. Sanje slepih od rojstva ne vsebujejo vizualnih podob, če pa je vid izgubljen kasneje v življenju, pa je tovrstna podoba redkost, pogostost in razločnost vizualnih sanj pa se z leti zmanjšuje. Podobni zaključki raziskav so pri gluhih ljudeh. Nekateri so tudi mnenja, da so sanje slepih in gluhih v veliki meri fantazijske narave.
Pomen sanj bo najverjetneje še naprej uganka
Vsi, ki so se kdajkoli ukvarjali z raziskovanjem sanj, so bili mnenja, da so sanje popačen spomin resničnih življenjskih izkušenj. Klub temu pa so številne sanje verjetno sporočila iz podzavesti, s katerimi nimamo nobenega zavestnega stika. Zagotovo pa so sanje vir različnih informacij, ki se skrivajo pod plastjo naše vzgoje, družbene zavesti, okolja, izobrazbe, osebnih interesov, saj družbeni oziri sanj ne prizadenejo.
