Juhej….prišla v deželo je pomlad. 🙂 Kdo se je ni razveselil, ko je po dolgi in mrzli zimi končno posijalo bolj toplo sonce in se dnevi počasi, a vztrajno daljšajo?! Letošnja zima je bila po mojem okusu. Bila je resnično mrzla, obenem pa je bilo toliko sončnih dni, da je bilo veselje. Seveda pa mrzel zrak in predvsem zelo kratki dnevi (ponoči v službo, vrtec, šolo in ponoči domov, ko je že po 16. uri tema) marsikoga odvrne, da bi si privoščil sprehod ali igro na prostem.
Čeprav je tudi mrzel zimski zrak izjemno koristen za imunski sistem. Daljši dnevi in toplejše vreme pa je kot nalašč, da si privoščimo čimveč svežega zraka. To je še posebej pomembno za otroke, da se njihovi možgani naužijejo kisika, kri hitreje teče po žilah, razmišljanje je boljše in koncentracija za doseganje čim boljših rezultatov na višjem nivoju. Danes otroci postanejo praktično hipnotizirani ob gledanju raznih risank in risanih filmov, ki so daleč od realnega sveta.
Spomnim se svojih časov, ko smo otroci gledali televizijo (če smo jo sploh imeli) malo pred 7. uro zvečer, ko je bila na sporedu ena risanka in v nedeljo dopoldne znani »Živ-Žav«. Danes so risanke na sporedu praktično vsak dan, ob vsaki uri dneva, kar je z vidika otrokovega razvoja slabo. Sploh, če starši otrokom ne postavljamo jasnih meja in ta čas skrajšajo na minimum.
Preostali čas smo otroci včasih preživeli v naravi, se igrali na vrtu, travniku, kupu peska ali v kakšni drvarnici, kjer smo si naredili trgovino iz različnih polen in trsk, na listke pa napisali ceno.
Skakanje kolebnice, gumitvista je bilo na dnevnem redu praktično vsak dan. Spomnim se, da sem bila sama doma in želja po gumitvistu je bila tako velika, da sem namesto dveh otrok, ki jih potrebuješ za igro, uporabila kar stole, pa stebričke od kakšne ograje. Res, da nisi imel toliko izbire pri »široki«, »ozki« ali »visoki« varianti, ampak svoji želji in potrebi po skakanju je bilo ravno tako zadovoljeno.
Plezali smo po drevesu in si trgali hlače. Ja, pa kaj. 🙂 Za našo gibčnost je bilo poskrbljeno in tudi rezultati naših gibčnosti na šolskih preverjanjih pri telovadbi so bili na odličnem nivoju, če primerjamo z današnjimi otroci.
Kombinacija peska, različnih polen, deščic je pomenila, da smo otroci lahko uporabljali bujno domišljijo, ki jo kot otroci imamo. In te ni zmanjkalo niti danes. Spustite svoje otroke na tak kup peska in jim dovolite, da počnejo kar hočejo! Zgradili bodo neverjetne skulpture, mostove, gradove, če pa je zraven še malo vode in kakšen kamen, pa hitro nastanejo tudi igluji, hiške, hribi, stolpnice.
Igra na prostem je izredno pomembna za otrokov čustven in psihološki razvoj. Spomnim se, kako sem sinu nekaj let nazaj prepovedala gledati eno soboto risanke. Nekajkrat sem mu na sončni dan rekla, da je 2 uri risank že čisto dovolj (pravzaprav preveč) in me ni poslušal, dokler nisem izklopila elektrike. Kar podivjal je, kaj se grem, da kakšna mama sem, da hoče gledati in konec. Lahko rečem, da je bil čisto podivjan in besen kot ris. Jasno mi je bilo, da svet risank danes ni več to kot včasih in da čisto nič pozitivno ne vplivajo na mojega sina. Ko se je pomiril in vendarle odšel na zrak, se je znašel pri velikem kupu peska in po parih minutah je začela nastajati najdaljša avtocesta, z vsemi mogočimi mostovi in gradovi. Tista sobota je bila prekratka za vse ustvarjanje.
Naslednje jutro se je sicer zgodba z risanko začela podobno, vendar, ker je ni bilo več kot pol ure, sem ga samo enkrat spomnila na gradbišče, ki ga čaka zunaj in k sreči se je sin odločil za dokončanje le-tega. Na pesku ponavadi ni bil sam, saj je bil zanimiv tudi za druge otroke, kjer so se učili sodelovanja, pogajanj, tudi tekmovanja. Učili so se, da s skupnimi močmi lahko naredijo več. Da je super imeti prijatelje. In da včasih pri delu potrebujemo pomoč. Seveda so si pomagali, pa tudi skregali in stepli, da je bilo joj. Včasih je bilo potrebno tudi posredovati, sploh, če je bila kakšna palica v njihovih rokah, peska pa je bilo vedno veliko v laseh. Ampak – saj obstaja voda in milo. Izkazalo pa se je, da se je prepir brez vmešavanja staršev, v veliki večini primerov hitro pozabil in igra se je veselo nadaljevala.
Starši, oblecite otroka v slabša oblačila in obutev, ter jih spustite na travnik trgat trobentice in zvončke, duhat vijolice in poslušat ptičje petje. Pojdite zraven in bodite takrat z mislimi samo tam in v tistem trenutku. Narava neverjetno pozitivno vpliva na naše počutje. Izkoristimo jo tudi za to.
