Idilično obmorsko mestece leži na pečinah soteske na Amalfijski obali v italijanski Kampanji. Pastelno obarvane hiše se terasasto vzpenjajo nad zalivom in strma glavna ulica se vijugasto spušča proti obali. Arhitektura v maverskem slogu se vzpenja po strmih pobočjih in strmi proti Sirenskim otokom (the Sirenuse Islands). Ko občudujete čarobni Positano s terase katere od številnih restavracij, se vam zazdi, da opazujete sliko slikarja iz devetnajstega stoletja.
Naselje se je razvilo v prvi polovici dvajsetega stoletja kot revna ribiška vasica med Sorrentom in Amalfijem. Zacvetelo je v petdesetih letih, po tem, ko je John Steinbeck objavil o njem esej v Harper Bazarju in ga opisal kot sanjski kraj, ki ni čisto realen, ko ste tam, a postane vabljivo resničen, ko odidete. Postalo je mondeno turistično mestece, kamor so prihajale na oddih in po inspiracijo številne znane osebnosti. V sedemdesetih letih je pevec in kompoziror Shawn Phillips tu napisal svoje najbolj znane skladbe. Mick Jagger in Keith Richards iz The Rolling Stonesov sta tu napisala pesem Midnight Rambler (Polnočni sprehajalec). Za nemškega pianista Wilhelma Kempffa je bil Positano počitniško zatočišče in je tu izpeljal tečaj Beethovnovih klavirskih sonat in koncertov, kar sta nadaljevala učitelja Gerhard Oppitz in John O’Conor. Mestece so prikazovali v filmih Only you (Samo ti), Under the Tuscan Sun (Pod toskanskim soncem) in v mjuziklu Nine in the song (Devet v pesmi). Vsako leto tu poteka festival risank Cartoons on the Bay.
Glavna znamenitost kraja je cerkev Santa Maria Assunt, ki ima kupolo narejeno iz opečnatih ploščic v obliki majolike in odseva v modrih in zlatih odtenkih. Maria Assunta je lepa cerkev, ampak neveste morajo vedeti, da moraš hoditi v cerkev navzdol po prodnatih kamnih ali pa priti z ladjo in se sprehoditi od pomola, saj je cerkev skoraj na obali in cesta ne sega vse do cerkve. Vse naokoli je sveže cvetje. Pod cerkvijo je tudi grobnica, ki jo lahko raziščete, da izveste več o njeni zgodovini. S plaže je le nekaj minut hoje do cerkve. V njej hranijo bizantinsko ikono črne Madone iz trinajstega stoletja. Kot pravi legenda, so jo pirati ukradli v Bizancu in jo prevažali po vsem Mediteranu. V vodah nasproti Positana pa se je razbesnela huda nevihta in prestrašeni mornarji so zaslišali na krovu glas, ki je ponavljal: Posa, posa! (Odloži, odloži!). Dragoceno ikono so raztovorili v ribiški vasici in nevihta je ponehala. Tako naj bi nastalo ime mesteca.
Druga zanimiva znamenitost v Positanu so njegove stopnice. Ne gre za eno ali dve leti stopnici tu in tam, ampak se stopnice raztezajo skozi vse mesto in višje ko greš, bolj zanimiv je razgled. To je tisto, kar te poganja, da hodiš, tudi če se kolena šibijo. Če pa se spuščaš, je tvoja motivacija plaža. Dobri pohodni čevlji so zelo priporočljivi, ne glede na to, kaj nameravate početi, medtem ko ste v Positanu.
Belvedere dello Schiaccone je najboljši pogled na mesto ob obali Amalfi. Nahaja se približno 600 do 700 metrov v hribu (nad vodo) in razgledišče je dostopna iz glavne ceste vzdolž obale. To je zahodno od Positana, tako da, če ste prišli iz te smeri, se nahaja preden prideš do odcepa za Positano. To je odlična razgledna točka, s kateri so vidni trije majhni otoki, ki sestavljajo arhipelag LiGalli. In enkraten pogled na Positano. Če ste ga zamudili ob prihodu, je vredno ustaviti avto, ko se vračate.
Odločite se lahko za pešačenje po poti bogov v ali iz Praiana. To lahko izvedete iz Nocelle ali Montepertusa. Vodi na nadmorski višini približno 500m in rezervirati si morate tri ure, da pridete do Praiana. Če prihajate iz druge smeri in iščete poceni restavracijo, jejte v Nocelle, tiste v Montepertusu so drage in zaračunavajo teke cene kot v Positanu. Če štartate v Praianu, greste po poti do samostana svetega Dominika. Pot oklepajo gore na enak način, kot na cesti nižje, zato ni primerna za ljudi z vrtoglavico in je na posameznih mestih neugodna. Lahko si nabavite zemljevid z vsemi lokalnimi pohodniških potmi v turističnem uradu za en evro. Obstaja lokalni avtobus, ki vozi med Praiano in Positanom ter tudi med Positanom in Nocelle.
Malo manj kot uro od Positana so sloviti Pompeji, pokopano mesto, ki je bilo uničeno leta 79 našega štetja, ko je izbruhnila vulkanska gora Vezuv. Odkopani del Pompejev je odprt za obiskovalce. Nekatere zgradbe so dokaj dobro ohranjene, npr. amfiteater in mestno kopališče. Zlasti pretresljivi so odlitki, ki so nastali, ko je lava zalila žive ljudi, ki se niso umaknili iz mesta. Danes je turizem v Positanu daleč najpomembnejša dejavnost.
Mestece je poznano tudi po limoncellu (pijača iz limon) ter “L’Albertissimu”, alkoholnem opijatu, ki ga lahko najdemo na majhni stojnici v glavnem pristanišču. Po naselju so posejani številni butiki z zadnjimi modnimi smernicami in umetniške galerije z deli lokalnih avtorjev. S terase hotelov ob obali lahko vidite vulkansko siv pesek na plaži. Če začutite potrebo , da razgibate sanjski tempo v Positanu, je kraj odlično izhodišče za izlete v okolico, na primer z ladjo na Capri, Ischio ali do jame Grotta dello Smeraldo. Tudi mesto Amalfi na celini je le streljaj proč. Z avtobusom se lahko odpeljete do Ravella, ki slovi po svojih koncertih klasične glasbe.
V bližini je Sirenusas, znan tudi kot Gallos ali Roosters, arhipelag majhnih otokov ob Amalfijski obali med otokom Capri in 6 km jugozahodno od Positana. Ime je dobil po mitoloških sirenah, ki naj bi živele tam.
Leonide Massine, ruski koreograf in plesalec je leta 1922 kupil otoček z imenom Gallo Lungo. Star aragonski stolp je spremenil v prostore s plesnim studijem in uredil gledališče na prostem, ki je bilo kasneje v viharju uničeno. Na mestu prvotne rimske zgradbe pa je zgradil vilo s spalnicami, ki so gledale proti Positanu in velikim vrtom na terasi v prvem nadstropju, obrnjenim proti rtu Licosa in Capriju.
Po Massinovi smrti je leta 1988 otoke kupil ruski plesalec Rudolf Nureyev, ki je preživel zadnja leta svojega življenja tukaj. Vilo je preuredil v mavrskem slogu in tlakoval njeno notranjost s ploščicami iz 19. stoletja iz Seville. Zasadil je rastline za razsoljevanje z zanesljivo oskrbo z vodo, ki pomagajo pri razvoju vrtov.
Po smrti Nureyeva je leta 1996 otoke kupil Giovanni Russo, sorrentski hotelir, ki jih je imel za zasebno bivališče, poleg tega pa jih dal na voljo za zasebni najem z osebjem in nekom, ki je pripeljal goste s in na celino. Drugi se niso smeli izkrcavati na otoku, lahko pa so plavali v okoliških vodah.
Neapeljski dramatik Eduardo De Filippo kupili otok Ischia, ki je še vedno v lasti njegovega sina Luca De Filippa.
Ischia ima lepo vilo in vrt oba strani, ki gleda v prepad (in zato niso vidni, če se napotijo v ozadje otoka). Otok je opisala dramatikova žene Izabele v knjigi z naslovom V morju je otok… Lastnina se je skozi leta prodajala na trgu, zadnja javna ponudba za tri otoke v letu 2011 je bila 268.000.000 ameriških dolarjev .
Restavracije raztresene po mestecu ponujajo tipično italijansko hrano: jastoge in ribe na žaru, kremasto mocarelo in paradižnik, pečen na olivnem olju, testenine z raznimi omakami, pizze,…
Ta del obale pogosto opisujejo kot najlepši v celotnem Sredozemlju. Ena za drugo se zelene in skalnate gore dramatično potapljajo v mediteransko modrem morju. Na slavni Amalfijski obali se cesta opira na pobočja, ki kažejo za vsakim ovinkom bolj osupljive podobe. Še nedavno je bil velik del te obale dostopen le s čolnom. Zdaj je to modno turistično območje, ki ohranja čar minulih časov.
Če se pripeljete z ladjo iz Amalfija na plažo Grande, da bi videli obalo z morske strani je to nekaj, kar ne bi nikoli doživeli, če bi se odpeljali tja z avtom. Kot prihaja čoln bliže lepota postaja vse bolj osupljiva. Plaža sama je sestavljena iz kamnov, prodnikov, in grobega temnega peska. Na njej je precejšnja gneča, zato je bolje hoditi v mesto po pešpoti ob plaži, in si privoščiti malico in pivo v restavraciji s pogledom na plažo.
Pogled s strani plaže je neverjeten. Ne morete si predstavljati, kako čudovito je mesto na pečinah, z vsemi svojimi lepimi barvami, ko stojiš na dnu in pogledaš gor. Najlepše je tu ob sončnem zahodu, ko sonce pade čez obzorje in luči Positana zaljšajo to čudovito mesto.
