Človeka je že od nekdaj privlačila lepota in bogastvo morskih globin. Pri starih Grkih so školjke nabirali potapljači. Herodot poroča o potapljaču Scyllisu, ki je prerezal sidrne vrvi perzijskih ladij. Stari Rimljani so verjetno že imeli poseben oddelek potapljačev, ki so jih urili za podvodne diverzije. Aristotel se je ukvarjal s potapljanjem in z napravami za potapljanje.
Potapljanje je sestavni del plavanja, plavalec se giblje po vodni gladini, potapljač pa uporablja pripomočke, ki mu omogočajo, da pod vodo diha, gleda in se brez napora giblje. Človek se lahko potaplja brez pripomočkov pač odvisno od količine zraka, ki ga je vdihnil pred potopitvijo. Lahko pa uporablja pripomočke, masko z dihalko in plavuti, to je osnovna oprema ali tako imenovana oprema ABC. Potapljači se lahko ukvarjajo s športnim potapljanjem,podvodno fotografijo,športnim ribolovom, podvodno biologijo in arheologijo.
O sodobnem športnem potapljanju govorimo šele od leta 1937, ko je francoski komandant Corlieu prvič uporabil plavuti. Z rojakoma Dumasom in Tailliezom ga štejemo za pionirja podvodnega športa. Leta 1926 je Le Prieur izdelal in preizkusil posodo s stisnjenim zrakom. Jacques Cousteau in Emil Gangan sta ji dodala še reducirni ventil, le ta omogoča potapljaču, da dobiva iz posode, ki jo ima na hrbtu, zrak s pritiskom, ki ustreza globini. V teh posodah je zrak stisnjen na 50 – 200 atmosfer. Za te naprave se je udomačilo ime vodna pljuča -(akvalunga). Druga vrsta potapljaške opreme je kisikov aparat. Od akvalunge se razlikuje po tem, da pri izdihu ne dela zračnih mehurčkov. Obe napravi so uporabljali potapljači v drugi svetovni vojni v diverzantskih akcijah.
Osnovna potapljaška oprema se sestoji iz : plavuti,maske in dihalke (dihalne cevke).
Plavuti
Hitrost plavanja je odvisna od prožnosti in trdote plavuti. Plavuti delimo na tekmovalne (daljše in bolj trdne),normalne in potapljaške.
Maska
Poznamo več vrst mask: kompenzacijska,navadna maska,podvodna očala, podvodna očala z okvirjem, v katerega lahko ljudje s slabim vidom vstavijo leče z dioptrijo,maska pinocchio(ima posebno oblikovan ščitnik za nos), maska z vdelanimi dihalkami ( primerna je le za opazovanje vodne površine)
Dihalka
Običajno je 30 cm dolga in narejena iz plastične mase ali gumija, na zgornjem koncu je odprta, na spodnji strani pa se končuje v gumijastem ustniku.
Avtonomna potapljaška obleka, z uporabo avtonomnih aparatov se je uvedel pojem človek –žaba. Najprej se je razvil zaprt dihalni sistem, na posebno vrečko je priključena jeklenka s kisikom. Iz vrečke vdihuje potapljač zrak po cevki, na kateri je poseben filter, ki absorvira v telesu proizveden ogljikov dioksid, to je navadna kisikova naprava. Pri krožni kisikovi napravi sta dve cevki : vdišna in izdišna.
Dihalne naprave z odprtim dihalnim sistemom so enostavne, relativno poceni in zato so med amaterji zelo priljubljene. Sestavni deli Cousteau-Gagnanove akvalunge so : jeklenke s stisnjenim zrakom (ponavadi pod pritiskom 150 atm), eno ali dvostopenjski regulator dihanja, cevi, ustnik in nosilno ogrodje. Ko pade pritisk na okrog 30 atm, začne ovirati dihanje, kar je znak za potapljača, da zrak pohaja, z vzvodom odpre rezervo, ki mu omogoča, da se vrne na površino ali da zamenja akvalungo. Potapljanje pod 10 m globine zahteva kontrolne instrumente-merilec globine in potapljaško uro. Potapljač običajno nosi ob nogi potapljaški nož, ki mu služi, če se zaplete v podvodne rastline, mreže ali pa da se ubrani napada morskih živali. Oprema se lahko dopolni tudi s podvodno svetilko in podvodnim kompasom. Potapljači, ki se ukvarjajo s podvodno fotografijo morajo upoštevati, da so stvari pod vodo videti za 1/3 večje in za 1/4 krajše.
Danes obstajajo številne potapljaške šole, kjer se lahko »navadni smrtniki« naučijo vseh osnovnih veščin varnega potapljanja… Med potapljači so najbolj priljubljene destinacije za potapljanje: Veliki koralni greben (Avstralija), Galapaški otoki, Bahami(potapljanje z morskimi psi),Bikini atol (Marshalovi otoki).
