Gre za nadaljevanje mojega članka Z avtomobilom na Škotsko. Prvi teden našega bivanja na Škotskem smo bili nastanjeni v majhni vasici Kilchrenan ob jezeru Loch Awe (Loch pomeni jezero; pišem pa obojno, ker lepše zveni) v pokrajini Argyll and Bute. Obdajala nas je prečudovita zelena škotska pokrajina.
Za začetek smo obiskali trgovino in nakupili najnujnejše stvari. In potepanje se je lahko začelo. Prvi izbrani cilj je bilo mesto Inveraray ob jezeru Loch Fyne. A smerokaz ob cesti nas je preusmeril do škotskega gradu. To je bil Dunstaffnage Castle. ki je eden manjših škotskih gradov; ravno pravšnji za začetek naših škotskih dogodivščin.
Pri blagajni smo kupili posebno družinsko vstopnico – Explorer pass. Ta vstopnica velja za vse zgodovinske lokacije na Škotskem, za katere skrbi škotska državna agencija Historic Scotland. Posebnost te vstopnice je ta, da velja za sedem poljubnih dni v roku štirinajstih dni. To pomeni, da tiste dni, ko se koristi ta vstopnica, ni potrebno plačati vstopnine. Več lokacij kot se na tak dan obišče, ugodnejša je ta vstopnica. Ko sem na koncu računal, koliko se ta vstopnica izplača, sem bil zelo presenečen, saj smo prihranili skoraj neverjetnih 260 funtov. Se zelo izplača!
Dunaffnage Castle je manjši grad zgrajen v 13. stoletju na meji takratnih kraljestev Škotske in Norveške ob jezeru Loch Etive. A tega območja si ni lastil ne škotski ne norveški kralj. S tem območjem je upravljal lord, ki je bil pol Škot pol Norvežan. Do danes se je ohranilo obzidje s stolpi, gatehouse in zidovi manjše cerkvice, ki se nahaja v gozdičku izven obzidja.
Navdušeni, bolj nad okoliško škotsko pokrajino, kot nad gradom, smo nadaljevali pot proti mestu Inveraray. Po polurni vožnji smo prispeli v Inveraray in se po ulici polni trgovin in barov sprehodili do zapora, ki je poleg gradu največja zanimivost tega škotskega mesteca. Zapor je skupaj s sodiščem, ki se je nahajalo v isti stavbi, služil svojemu namenu v 19. stoletju. Vanj so zapirali majhne tatiče, sleparje, morilce ne glede na starost in spol. Tudi otroci so bili tu zaprti. Zdaj je čudovito zasnovan muzej, ki te povleče v tiste čase. Ljudje oblečeni v takratne obleke, natančno izdelane figure in raznorazni glasovi spremljajo obiskovalca skozi cel zapor. V sodni dvorani se lahko usedeš v klop in prisluhneš sodnemu procesu, v celici mama prepeva pesmico svojemu v zaporu rojenemu otroku, skozi lino lahko opazuješ in poslušaš norega zapornika… V odprtih celicah lahko preizkusiš ležišče, poizkusiš kazenska opravila… V zaporu lahko zaklenjen v celico preživiš noč.
Polni zaporniških vtisov smo se sprehodili na grad. Mogočen grad s čudovitimi parki se nahaja sredi čudovite narave in je vreden ogleda. Za ogled notranjost smo prišli nekoliko prepozno, a tudi sama zunanjost gradu čudovita. Na tem škotskem gradu so snemali znano nadaljevanko Downton Abbey.
Preden smo zapustili simpatično Škotsko mesteca Inveraray, smo si ogledali še manjšo cerkvico. Skoraj ne bi bila omembe vredna. A v njej je razstavljena štola s svastiko, kar te, hočeš ali ne, spomni na Hitlerja, vojno, na slabo. Tega pa v cerkvah ne pričakuješ.
Dan smo zaključili z obiskom cerkvice St. Conan ob jezeru Loch Awe. To cerkev je konec 19. stoletja zgradil Walter Campbell svoji materi, ker je bila najbližja cerkev predaleč, da bi jo mati redno obiskovala. Pri gradnji je upošteval veliko različnih slogov in nastala je zanimiva umetnina.
Popolnost prvega dne je dopolnila lastnica prikolice – našega škotskega domovanja – s pogostitvijo doma spečenih piškotkov. Majhna pozornost, a občutek, da nisi odveč in da ji ne gre le za zaslužek, je prijeten. Škotska je res dežela odprtih in prijaznih ljudi.
