Ste bili kdaj v situaciji, ko ste si želeli, da bi brali misli sogovornika? Da bi nekako zaznali, kaj nam ne bo povedal? Ste se kdaj vprašali, kako, da ste z nekom, ki ga imate radi, na isti valovni dolžini? To ni tako nemogoče, če se naučimo »zaznavati« preko svojih čutil. S tem se ukvarjajo nevrolingvistiki, oziroma nevrolingvistično programiranje, ki opisuje, kako pravzaprav deluje človek, njegov um, nevrologija. In nas uči kako zaznavati svet in to zaznavanje uporabiti sebi v prid. Torej opazujmo sogovornika in ga poskušajmo »prebrati« s pomočjo poznavanja komunikacije na treh različnih tako imenovanih frekvencah: vizualni, avditorni in kinestetični. To so hkrati tudi trije tipi osebnosti glede na naše primarno zaznavanje.
Kako jih prepoznamo?
Vizualni tip: zaznava predvsem z očmi in uporablja besede kot so: gledati, jasno, na prvi pogled, nejasno. Vizualni tip človeka je vzravnane drže, samozavesten, visokega glasu, hitrega govorjenja, kot, da se boji, da ne bo česa pozabil povedati. Dihajo predvsem z zgornjim delom pljuč ravno zaradi hitrega govorjenja. Tak tip človeka ima v spominu shranjene »slike« prizorov in jih na tak način nato prikliče na plano. Vizualcev je nekje 60%, kar lahko pripisujemo tudi temu, da smo naravnani tako, da dajemo prednost računalniku in televiziji. Lahko pa to pomeni, da smo pač že od rojstva navajeni zaznavati svet okoli sebe z očmi. Ženska vizualec se le s težavo upira lepim stvarem, četudi jih ne potrebuje. Vizualec tudi ni dober poslušalec, največkrat presliši verbalna navodila in bo zatrjeval, da mu nečesa niste rekli. To ne počenja nalašč… uho ni njegov vhodni kanal. Vizualni tip deluje tudi nekoliko arogantno, ker misli zelo hitro in je zaradi tega tudi do drugih nepotrpežljiv. Če želite, da vas vizualec dobro posluša, ga glejte v oči. Vizualec obožuje barve, rad ima slike, grafe, barvne tabele. Če želimo torej pritegniti njegovo pozornost, bodimo barviti in ga glejmo v oči.
Avditorni tip: okolico zaznavajo s sluhom, svet dojemajo glede na zven. Vsa njihova pozornost je usmerjena v zaznavanje zvoka, mimogrede jih zmoti prisotnost ostrega zvoka in neharmoničnost. Vsekakor so odlični poslušalci, radi imajo dialog in besedno komunikacijo. Ko si želijo nekaj priklicati iz spomina, jim to omogoči spomin na zvok. Ker je njegov vhodni kanal uho, vam ne bo pisal mailov, ampak bo raje z vami klepetal po telefonu. Najpogosteje uporablja besede kot so : slišiš, poslušaj, zveni kot, nezaslišano. Je oboževalec elegance in spretnosti retorike, ne mara monotonije. Njihova drža je nekoliko nagnita na eno stran, kot, da so namestili tako, da bi bolje slišali. Ljudi avditornega tipa je okrog 20%.
Kinestetični tip je povezan z okoljem preko občutkov. Kinestezija pomeni zaznavanje oziroma uporabo informacij iz občutka, kar pomeni, da kinestetik občuti ali je stvar primerna ali neprimerna, dobra ali slaba. Je zelo občutljiv, pričakuje razumevanje in zaradi tega je tudi zelo sočuten do drugih. Zelo dobro se vživi v sogovornika, občuti njegovo žalost, srečo kot tudi bolečino. Najpogosteje uporablja besede kot so: čutim, občutim, imam občutek, dotakniti se, diši. Razmišlja počasneje, tudi tempo govorjenja je umirjen, imajo izrazito potrebo po dotiku. Otroci so bolj ali manj kinestetiki, ljudi tega tipa pa je ravno tako okrog 20%.
Seveda pa to ne pomeni, da smo samo en tip, v 20% se poslužujemo vseh treh kanalov, v 80% pa so uporabljeni eni kanali zelo pogosto, eni manj, eni celo nikoli. Za sveže zaljubljene pa velja, da uporabljajo vse tri kanale približno enako pogosto, vendar se to lahko sčasoma spremeni. Najbolje se obnesejo pari, ki podobno razmišljajo, saj se z lahkoto poistovetijo z ljubljeno osebo.
Kako pa bomo brali misli sogovorniku?
Ko enkrat spoznamo te tri tipe ljudi in njihov način zaznavanja ter govorico, bomo ugotovili kateri tip zaznavanja prevladuje. Na tak način se mu bomo prilagodili in vzpostavili dober kontakt. Ko gledamo sogovorniku v oči in le ta med govorjenjem gleda levo gor, pomeni, da išče po svojem spominu in si poskuša predstavljati sliko, ki jo je že videl. Kar v 90% gledamo v na tak način. Če naš sogovornik pogleda v zgornji desni kot, pomeni, da si ji nekaj izmislil, oziroma, da se je zlagal. To lahko tudi pomeni, da podaja informacije, ki niso ravno zanesljive. Pogled, ki je usmerjen proti sredini, govori o tem, da sogovornik misli na določen zvok, le tega je nekoč že slišal. Pogled usmerjen desno navzdol govori o naših občutkih, levo navzdol pomeni, da smo pripravljeni na dialog. To velja za desničarje, pri levičarjih je to obratno. Ko zagledamo osebo, ki nam je všeč, se nam zenice razširijo, pa če to želimo ali ne. Tudi telesna govorica nam veliko pove o človeku in njegovih občutkih.
Torej, s poznavanjem tipov osebnosti bomo vsekakor zgradili boljši medsebojni odnos, naučili se bomo preklopiti na sogovornikovo »valovno dolžino« in izboljšali komunikacijo.
