Premikanje človeka na različne vire energije



Za življenje in napredek človek potrebuje premikanje in kmalu si je zaželel premikati hitreje od lastne hitrosti. Najprej je začel uprabljati živali za hitrejše premikanje in premikanje težjih bremen. Na konju je bil človek mnogo hitrejši, bil je sposoben premagati večje razdalje. Kasneje so živali tudi vpregli, z njimi vlekli vozove, ladje po rekah ter kmetijske stroje. Vendar je bila stalno prisotna želja po še hitrejšem premikanju in to brez uporabe živali. Različni raziskovalci so mnogo pred prvo izdelavo avtomobila imeli razne načrte in predloge. Že leta 1250 je Roger Bacon predvidel pojavo » avtomobila«. Leta 1472 pa je Italijan Valturio predlagal izdelavo avtomobila, ki bi za pogon izkoriščal veterno energijo ( prvi avto na obnovljive vire).

Vozilo na lastni pogon
Leta 1500 je slavni Leonardo da Vinci naredil načrt za vozilo na lastni pogon (na vzmet, podobno kakor urni mehanizem).

Na morju so kmalu začeli uporabljati energijo vetra in morjeplovci so pospešeno začeli raziskovati morske širjave in nove kontinente. Ko so izpopolnili parni stroj, so ladje prešle na parni pogon.

Prvi uporabni parni stroj je leta 1712 izdelal Anglež Thomas Newcommon, leta 1769 pa ga je močno izpopolnil James Watt.

Da malo obnovimo, kako deluje parni pogon: premog, ki gori v peči parnega stroja, segreva vodo v kotlu in se uparja, para se širi po ceveh do cilindra, kjer pomika pogonska bata naprej in nazaj. Preko batnic in ojnic je povezano s kolesi, ki poganjajo vozilo.

Večji premik v razvoju avtomobila se je zgodil leta 1769, ko je Francoz N.J.Cugnot skonstruiral prvi avto na parni pogon, ki pa je bil namenjen vojaškim potrebam. Uporabljalo ga je topništvo. To vozilo je bilo trikolesnik. Razvil je hitrost 5 km na uro in lahko je vlekel do 5 ton bremena. Težava je bila, da se je moral ustavit vsakih 15 minut, da se je pritisk pare spet normaliziral. V Angliji pa je prvi parni avtomobil skonstruiral W. Murdoc, v ZDA pa leta 1787 O. Evans.

Avto na parni pogon

Po tem se je razvoj parnih avtomobilov zelo razmahnil. Leta 1828 je bil izdan prvi patent za izdelavo parnega avtomobila. Ta avto je razvil hitrost 18km na uro. Leta 1828 pa je Gurney prevozil s svojim avtomobilom 5860 km.

Prvo lokomotivo so izdelali 1802/3, vendar je šele 1823 George Stephenson ustanovil tovarno lokomotiv in začeli so izdelovati lokomotive za VB in ostali svet. Železnica je s pridom uporabljala parni stroj in za njene potrebe so ga razvili do  zavidljivih zmogljivosti.

Lastniki železnic so avtomobil upravičeno zaznali za veliko grožnjo, zato so na vse načine poskušali ustaviti razvoj avtomobila. Na njihovo zahtevo so v Angliji uzakonili, da parni avtomobil ne sme doseči višje hitrosti od 6 km na uro. Izsilili so tudi visoke takse in cestnine za avtomobile, vendar pa je v Nemčiji in Franciji razvoj tekel nemoteno naprej. Za kakšno široko uporabo je bilo več težav: parni avtomobili so bili zelo težki in okorni za upravljanje.

V tem času so konstruktorji iskali nove sisteme pogona. Tako je prvi motor z notranjim izgorevanjem skonstruiral J.J. Lenoir leta 1860, ki pa ni bil praktično uporaben. Leta 1867 je  N. Otto skonstruiral štiritakten plinski motor in 1876 je Austrijec S. Mareus izumil prvi avtomobil na bencinski motor. Šele izumi Benza in Daimlerja so pokazali pravo vrednost in prednosti tovrstnih motorjev. Od takrat do sedaj so bencinske motorje razvili v duhu velikih moči in zmerne porabe goriva. Približno v času, ko so izumili prvi avtomobil leta 1892, je Rudolf Cristian Karel Diesel patentiral svoj motor z notranjim izgorevanjem, ki je poimenovan po njem Diesel. Tudi Dieselske motorje so do danes močno izpopolnili.

V tem času so izumitelji poskušali tudi z električnim pogonom. Leto 1881 se šteje za leto rojstva električnega avtomobila. Gustav Trouve je na mednarodni elektrotehniški rastavi predstavil trikolesni avtomobil, ki je zmogel 12 km na uro. Istega leta je Alphonse Faure predstavil avto s svinčenim akumulatorjem.

Za oris stanja v tem času in v vedenje, da so bili električni avtomobili že v preteklosti zelo priljubljeni, nekaj podatkov. Okoli leta 1900 je bilo v Ameriki s paro gnanih 40% avtomobilov, z elektriko 30% in z bencinom zgolj 22% vseh avtomobilov.

Zatonu električnih avtomobilov naj bi botrovalo cenen bencin, večja avtonomija in začetek  udobnejše uporabe električnega zaganjalnika namesto ročice.

Šele naftna kriza v 90-tih je vzpodbudila prizadevanja za ponovno uporabo obnovljivih virov v prevoznih sredstvih. Začela so se bolj aktivna raziskovanja. Skoraj vsaka avtomobilska znamka je razvila svoj električni avtomobil in nastalo je tudi precej majhnih proizvajalcev in predelovalcev. Uspešne projekte so v preteklosti zaradi » neznanih« razlogov prekinili in delujoče električne avtomobile dali v uničenje.

Kljub vsem lobijem in tehnološkim težavam si pogoni z obnovljivih virov počasi  in vztrajno vtirajo pot v široko uporabo. Tehnologija se ceni in tudi avtonomija se podaljšuje.

Avto na električni pogonPri električnih pogonih je tudi zelo malo sestavnih delov posledično lažje vzdrževanje. Ko bo rešeno shranjevanje elektrike v lažje in cenovno sprejemljivejše akumulatorje, bo električni avto zasijal v vsej svoji uporabnosti. Cenejša vožnja, brez izpustov, odlični pospeški, zelo dobri izkoristki, tiho delovanje, energija z obnovljivih virov in še kaj bodo ljudi množično prepričali za uporabo E-avta.

Moje osebno prepričanje je, če naftni lobiji ne bi ovirali na tak ali drugačen način razvoja tovrstne tehnologije, bi bili z njo že daleč naprej. V razvoju so še drugi sistemi za pogon vozil. Mogoče je pogon na Vodik- gorivne celice že najbližji široki uporabi. Obstaja že precej avtomobilov ki imajo poleg bencinskega motorja še pogon na vodik. To je v praksi zopet električni pogon, ki pa ima svojo lastno elektrarno v vozilu. Tekoči vodik je v posebnih rezervoarjih. Gorivne celice ob združevanju atomov vodika in kisika proizvajajo električno energijo, ta pa poganja elektromotor za pogon vozila.

Glede na vedno dražja fosilna goriva in naraščajočo onesnaženost je človeštvo prisiljeno potovati na drugačne pogone.

Očitno je elektrika na nek način ta trenutek najbolj realna možnost, vendar naši znanstveniki vedno najdejo kaj novega in lahko, da razvijejo kaj uporabnega, o čemer se nam še sanja ne.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*