Ko govorimo o prekomerno aktivnem sečnem mehurju (v nadaljevanju PASM), mislimo s tem na težavo, ki seveda ni življenjsko ogrožajoča, vendar pa pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Raziskave kažejo, da se s to težavo spopada vsak šesti Slovenec, simptomatika je različna. Povprečna starost se giblje okrog 70 let, prizadene tako moške kot ženske (16% moških in 17% žensk). Razlika je le ta, da se pri ženskah štirikrat pogosteje pojavlja tudi uhajanje vode in, da se pri moških redkeje postavi diagnoza PASM (v 14% pri moških, pri ženskah kar v 76%).
Normalno se mehur počasi polni s sečem in ko je napolnjen do določene ravni, se sprožijo refleksni mehanizmi, ki vplivajo na krčenje mišice in posledično na praznjenje mehurja. Pri prekomerno aktivnem mehurju pa tega ni, oziroma je raztegljivost mehurja manjša in se zato sproži refleks že, ko imamo v mehurju zelo malo seča. Zaradi tega nas stalno tišči na vodo. Simptomi, ki so značilni za preveč aktiven mehur so naslednji:
- Pogosto uriniranje, kar pomeni, da morate na stranišče več kot sedemkrat na dan
- Nočno uriniranje ali nokturija, več kot enkrat na noč moramo urinirati
- Urinska urgenca, pojavi se potreba po nujnem praznjenju mehurja
- Urinska inkontinenca se ne pojavlja pri vseh prizadetih, pomeni pa, da nam uhaja voda, preden sploh pridemo do stranišča
Vzroki so različni, pogosto tveganje je pa gotovo povečana telesna teža in kajenje. Prav tako so lahko vzrok pogosta vnetja mehurja, zaradi katerih nastanejo kronične spremembe na receptorjih stene mehurja. S starostjo in prihodom menopavze, se težave stopnjujejo, pri moških so lahko vzrok tudi težave s prostato. Najpogosteje prizadeti so bolniki z multiplo sklerozo, po možganski kapi in drugimi nevrološkimi obolenji. Tudi določena hrana in pijača lahko pomembno povečata težave s pretirano aktivnim sečnim mehurjem. Sem spada različna začinjena in pikantna hrana, alkohol in kofein. Vsekakor so simptomi, ki jih povzroča PASM zelo moteči in ovirajo tako normalne socialne stike kot delovno sposobnost in storilnost. Zaradi simptomov se lahko pojavijo tudi težave v spolnem življenju.
Kako postavimo diagnozo?
Na podlagi opisanih simptomov ter vprašalnika imenovanega V8 (www.uroweb.si/index.php?menu=pasm), lahko postavimo diagnozo. Če smo zbrali osem ali več točk, pomeni, da imamo PASM. Pri moških pa moramo biti pozorni, saj opisane težave lahko pomenijo tudi povečano prostato.
Kako zdravimo PASM?
Najprej se moramo zavedati, da je PASM ozdravljiv. Pomaga že, da spremenimo življenjski slog, kar pomeni, da nehamo kaditi, opustimo pretirano pitje kave, omejimo količine alkohola, sladkorja in umetnih sladil. Naučimo se izvajati vaje, ki jačajo mišice medeničnega dna ( Keglove vaje). Zelo pomemben je trening mehurja , saj je njegov namen raztegniti sečni mehur do te mere, da se zmanjša njegova čezmerna dejavnost in na ta način se izognemo tudi uhajanju urina ter pridobimo nadzor nad sečnim mehurjem. Treninga nas naučijo v zdravstveni ustanovi ( medicinska sestra, svetovalec za kontinenco, zdravnik ). Lahko vodimo tudi dnevnik uriniranja, ki ga dobimo tudi pri svojem osebnem zdravniku. Če vse to ne bo dovolj, nam bo zdravnik predpisal zdravila, katera delujejo tako, da zavirajo določene živčne dražljaje do mehurja, to sprošča mišico sečnega mehurja in posledično povečuje zmogljivost mehurja.
Zdravila pa ne delujejo enako na vse bolnike, pri nekaterih se izboljša velika večina simptomov, pri nekaterih pa ne. Zdravila jemljemo en mesec, če pomagajo, nadaljujemo z njihovim jemanjem vsaj 6 mesecev, nato zdravljenje prekinemo. Namen prekinitve jemanja zdravil je ta, da vidimo ali se v odsotnosti zdravljenja zopet pojavljajo simptomi PASM. Prvo izboljšanje PASM se pojavi po dveh do štirih tednih jemanja zdravil, vendar simptomi ne izginejo samo z jemanjem zdravil, nujno je upoštevati navodila glede prehrane in pitja tekočin ter redno izvajati naučene vaje. Pijmo dovolj tekočine, 6 do 8 velikih kozarcev na dan, v vročini tudi več.
Naučimo se tudi spregovoriti o svojih težavah, sploh moški, ki o tem zelo težko govorijo, kajti, če začnemo PASM zdraviti v začetni fazi, je uspešnost zdravljenja večja. Pomembno je tudi prepoznavanje težav, kajti zdravljenje je dolgotrajno in zahtevno, včasih traja celo življenje.
