Prvi maj in praznik dela



Korenine praznovanja prvega maja sežejo daleč nazaj okrog petega do desetega stoletja  v čas poganov. Pogani so prvega maja peli in plesali vso noč v čast naravi in tako praznovali začetek poletja. Pomladni praznik je bil simbol veselja ob pričetku toplote in rasti ter čaščenja cvetov in dreves. Temu v čast so postavljali mlaje, kar se je ohranilo vse do današnjih dni. Poganski praznik je izgubil na veljavi s prihodom krščanske vere okoli sedemnajstega stoletja, ko je cerkev prvi maj preimenovala v Dan svetnikov. Takrat so prvi maj praznovali le še na podeželju, kjer so bili močneje povezani z naravo. Kasneje je prvotni pomen praznovanja še bolj izničila kapitalistična miselnost, a duh praznovanja na prvi maj je ostal in se ponovno okrepil zaradi dogodkov, ki so zaznamovali prvi maj kot praznik dela.

pomlad_n
Prvi maj v znamenju čaščenja začetka rasti vse od časa poganov

 Praznik dela 

Praznik dela ali prvi maj praznuje polovica držav na svetu z izjemo nekaterih kapitalistično usmerjenih držav, kot so Združene države Amerike, Kanada in Velika Britanija. Ironično je, da se je vzrok praznovanja praznika dela pričel ravno v Združenih državah Amerike. V drugi polovici 19. stoletja so se v ameriškem mesu Chicago delavci začeli boriti za svoje delavske pravice in med drugim zahtevali osemurni delavnik. Njihov delavnik v tovarnah je namreč potekal od jutra do večera vsak dan v tednu, za to pa so bili plačani daleč premalo. Začeli so se združevati v razne organizacije in sindikate ter po uspehu kanadskih delavskih gibanj, tudi sami stopili na ulice in zahtevali, da se uveljavi predpis, s katerim bi se zakonsko uveljavil osemurni delavnik. Prva stavka v podporo predpisu se je zgodila na prvi maj 1886 v Chicagu. Trume delavcev so se zgrnile na ulice Chicaga, ki so sprva mirno zahtevali svoje pravice. Na četrti maj pa je na trgu Haymarket odjeknila eksplozija, ki je ubila osem policistov. Policija je odgovorila s streljanjem in ubila več ljudi, pet delavcev je bilo obsojenih na smrt. Protesti delavcev so se nato v naslednjih letih preselili tudi v Evropo.

 

Praznik dela so prvič po svetu praznovali leta 1889 in sicer potem, ko so se v Parizu na mednarodnem kongresu odločili, da bodo na ta način počastili spomin na delavce, ki so umrli tri leta poprej v Chicagu. Tako so demonstracije in proslave, ki potekajo prvega maja, postale oblika delavske solidarnosti po vsem svetu.

zastava_n
Na praznik dela v visijo zastave v polovici držav sveta

V Sloveniji se je praznovanje praznika dela začelo že zgodaj po ameriških dogodkih leta 1890 in sicer predvsem v rudniških krajih, kasneje pa v območjih z industrijo, kot so bila mesta Trst, Ljubljana in Maribor. Uradno je praznik dela dela prost dan od leta 1948. Seveda pa so se tudi v Sloveniji delavci borili za svoje pravice. Krvavi boj slovenskih delavcev za svoje pravice se je zabeležil 24. aprila leta 1920 na Zaloški ulici v Ljubljani. Takrat so stavkali železničarji, v kar jih je pahnilo nižanje plač, neplačevanje nadur in slabši delovni pogoji. Pri tem so jih podprli delavci različnih tovarn, od lesnih delavcev do opekarjev, najbolj pa so jih podpirali rudarji. Zasavski rudarji so celo postavljali ovire na železniških progah in zasedali železniške postaje. Režim je na železničarje vršil pritisk z očitki, da stavke niso delavsko, ampak politično usmerjene in da za vsem stojijo komunisti. Pritisk se je povečal, ko je režim prepovedal delavske shode (podobnost z današnjimi situacijami prezrite, ali pa tudi ne). Tako se je 24. aprila 1920 na Zaloški cesti zbralo tri tisoč delavcev z družinami, ki so s svojo podporo stavkajočim železničarjem zahtevali delavske pravice. Pri vstopu v center mesta jih je zaustavilo dvajset žandarjev in šest policistov. Stavkajoči so jih hoteli sprva prepričati, da so vsi skupaj na isti strani in da vsi zahtevajo pravice za vse delavce. Ker jim to ni uspelo, so jih poskusili razorožiti, a nato so padli streli s strani policistov. Vsaj trideset stavkajočih je bilo ranjenih, pod streli pa jih je padlo trinajst. Med njimi so bili tudi ženske in otroci. Stavka se je s tem končala. Takšni in podobni upori za delavske pravice, so potekali ob svojem času povsod po svetu in še danes. V ZDA se na primer od leta 2006 na prvi maj proti izkoriščanju delavcev uprejo priseljenci iz Latinske Amerike.

spomenik_n (2)
Spomenik na Zaloški cesti v Ljubljani v spomin na žrtve stavkajočih za delavske pravice

Mednarodni praznik dela ostaja dan, ko se s kresovi in proslavami v polovici držav na svetu spominjamo vseh žrtev, ki so dali svoje življenje za osemurni delavnik in pravično plačilo dela ter s tem poudarimo pomen delavskih pravic.

En komentar

  1. vera ojnik

    bravo ti si pravi delavec za pravice

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*