Psihično nasilje nad ženskami in tehnike preživetja

Sledeča tema je vseskozi aktualna, a ne gre mimo dejstva, da se javno o njej razpravlja po večini le takrat ko se zgodi kakšen incident, ki pretrese širšo javnost. Psihična zloraba žensk je kritična prav zato, ker privzema različne oblike ter se venomer spreminja in prilagaja odnosu med moškim in žensko, ženska pa posledično ostaja vidno zmedena in neodločena.

O psihičnem nasilju govorimo takrat, ko partner s ponavljajočim vzorcem vedno doseže tisto kar želi, na račun partnerice. Gre za to, da je ženska v odnosu venomer podrejena in ponižana – običajno gre za zelo prefinjene tehnike, zato so lahko potrebna leta, da ženska opazi svojo situacijo.

Psihično nasilje nad ženskami

Psihično nasilje je v tej luči drugačno od fizičnega ravno zato, ker je izredno prilagodljivo, ženska pa odnos prekine redkeje kot v primeru fizičnega nasilja, saj za nastalo situacijo krivi sebe.

Za boljše razumevanje je najprej potrebno izpostaviti tiste najbolj značilne oblike psihičnega nasilja na podlagi primerov, v nadaljevanju pa še osvetliti tehnike preživetja, ki jih prakticirajo ženske v takšnem odnosu.

  • Na začetku zveze se lahko psihično nasilen moški pretirano zanima za vsa področja življenja njegove partnerke. Natančno ga zanima s kom se druži, ob kateri uri je bila kje, kdaj točno ima kakšne obveznosti in kako dolgo bodo le-te trajale, kaj se s kom pogovarja, kje porablja svoj denar in podobno. Gre za nadzor, ki je sprva lično zapakiran v ljubečo pozornost do partnerke. Kasneje se pretkano prevesi v njegova pravila, torej moški na prefinjen način pove kam lahko gre, s kom se lahko druži in koliko časa lahko nekje ostaja. To lahko izrazi neposredno z negodovanjem nad na primer družbo svoje partnerke ali s širjenjem laži o nekom, lahko pa čustveno izsiljuje s tišino, ko se partnerka na primer po določeni obveznosti vrne domov nekoliko kasneje, kot je to sporočila partnerju.
  • Nadzor običajno spremlja tudi popolna lastitev ženske kot predmeta, ki je bil kupljen: tu gre za to, da je ženska obravnavana kot predmet, ki ga psihično nasilen moški uporablja kakor želi in kadar želi brez ozira na mnenje ženske in občutke ženske.
  • Pri psihičnem nasilju je ženska le »izvrševalka svojih dolžnosti«, zato je kaj hitro verbalno ponižana, če: ne skuha kosila, ne pospravi, spolno ne zadovolji partnerja, ne opere oblek, ne nudi ljubezni in pozornosti svojemu partnerju, ko le-ta to zahteva ipd.
  • Seveda so v vsakem partnerstvu prisotna nesoglasja, a če se vsak prepir zaključi v prid moškemu, potem je to ponavljajoči vzorec, ki kaže na psihično zlorabo ženske. Za razumevanje: partner izzove prepir, potem pa vso krivdo obrne proti partnerici in jo po možnosti obravnava kot malo noro, da se sploh prepira in gleda nanjo zviška. Ženska se tako počuti krivo za prepir, ki ga sama sploh ni začela.
  • K psihičnemu nasilju sodi tudi verbalno poniževanje: psihično nasilen moški žensko ponižuje na način, da je ničvredna, nesposobna, da brez njega tako ne bi bilo nič od nje, prezira in zanika vsakršno njeno mnenje in mora sam vedno v situaciji izpasti boljši, pametnejši in močnejši. Začne se z malenkostmi, zato da ženska tega ne bi opazila, posledica pa je porušena samozavest in samospoštovanje, ki ovirata normalen vsakdanjik psihično zlorabljene ženske.
  • Pri psihičnem nasilju je izredno močna in trpeča točka ženske tišina partnerja: s tišino psihično nasilen moški izraža, da je zanj ženska nepomembna, zreducirana je na ničvredno smet katere mnenje ne šteje popolnoma nič. To je močno čustveno izsiljevanje, ki pri ženski izzove zelo močne negativne občutke tesnobe, ponižanja, strahu, nemoči, zapuščenosti.
  • Manipuliranje psihično nasilnega moškega je običajno neomejeno, ter se zelo potihoma vpleta v vsakdanjik partnerskega odnosa. Gre za malenkosti, ki združene v celoto povzročajo veliko škodo.

Pod to bi lahko za primer navedli nenadno spreminjanje vedenja partnerja, ko se na primer doma pojavijo obiski: pred drugimi ljudmi je psihično nasilen moški navadno zelo ljubeč do svoje partnerke in otrok, celo tako zelo, da marsikatera ženska zavida psihično zlorabljeni ženski, a že v trenutku ko sta moški in ženska zopet sama, se situacija spremeni v tisto staro. Ženska tako ostaja vidno zmedena, ter si ustvari iluzijo, da je pravzaprav nekje globoko v sebi vseeno zelo dober mož in oče, ter da se splača vztrajati, pa čeprav se vse skupaj vleče že leta, če ne desetletja.

  • Psihično nasilen moški za nadvladanje ženske pogosto uporablja nenadne izbruhe jeze, ki so za žensko nepričakovani in izredno stresni. Na primer: pri kosilu psihično nasilnemu moškemu ni všeč kako je bil postrežen s strani svoje partnerke, zato odreagira z vidno jezo in tako popolnoma pretrese partnerko.
  • Otroci kot orožje proti ženski: če imata partnerja skupaj otroke, potem jih psihično nasilen moški uporabi za dodatno ponižanje svoje partnerke tako, da jih ščuva proti lastni materi. Tu gre lahko za čisto »nedolžne opazke«, ki pa postopoma žensko (mati) rišejo kot manjvredno in »neumno« tudi v očeh otrok. Problematično je to, da se lahko vzorec tako ponavlja iz generacije v generacijo. Poleg ščuvanja otrok proti lastni materi lahko psihično nasilen moški ščuva otroke tudi proti vsej njeni družini, saj jo ima tako lahko bolj uspešno pod nadzorom.

Potrebno se je zavedati, da lahko poleg navedenih primerov obstajajo še mnogi drugi primeri a imajo vedno vsi enak iztek. Ženska je ponižana, obravnavana kot predmet in je pod popolnim nadzorom psihično nasilnega moškega.

TEHNIKE PREŽIVETJA

Po letih takšnega vedenja se lahko zgodi dvoje – ženska odide iz odnosa ali pa se odloči za različne tehnike preživetja, ki ji olajšajo življenje v takšnem odnosu.

Tehnike preživetja so pravzaprav različni vedenjski vzorci psihično zlorabljenih žensk, ki iz odnosa niso »izstopile«. Na začetku se običajno še trudijo spremeniti in izboljšati situacijo, kasneje pa zaradi utrujenosti in želje po mirnem življenju tega ne počnejo več in se odločijo za različne tehnike:

  • Prevzemanje identitete: »ženska postane moški« – ženska popolnoma prevzame vrednote in mnenja psihično nasilnega moškega. S to tehniko si zagotovi, da se prepiri čim bolj zmanjšajo, posledično pa je vsakdanjik tako bolj miren. Ženska tako opusti vsakršno lastno mnenje, govori zelo podobno kot psihično nasilen moški tudi ko on ni prisoten in se z njim strinja v večini stvareh. Običajno tega ženske same ne opazijo, saj se to zgodi v odnosu postopoma, lahko celo traja več let.
  • Podrejenost: gre za podoben odnos kot opisano zgoraj, le da tu psihično zlorabljena ženska svojega mnenja sploh ne izraža, pač pa pohlevno sledi vsem navodilom moškega brez argumentiranja in si tako zopet zagotovi bolj miren vsakdan. Deluje melanholično in utrujeno od življenja.
  • Izključenost: ker psihično nasilen moški nad žensko izvaja izčrpajoč nadzor, se le-ta sčasoma odloči, da bo večino svoje družbe opustila in si tako zagotovila mir. Običajno psihično zlorabljena ženska stopa v interakcijski odnos le s tistimi ljudmi, ki jih odobrava tudi njen partner.
  • Zatekanje v zlorabo različnih substanc: nemalokrat se zgodi, da si psihično zlorabljene ženske svojo bolečino lajšajo z vsakodnevnim pitjem alkohola ali z uporabo drugih substanc (tablete, kajenje marihuane, ipd.).

Psihično zlorabljene ženske lahko prakticirajo le eno izmed navedenih tehnik, lahko pa uporabljajo kombinacijo vseh.

Pristop k žrtvi psihičnega nasilja

Ob prepoznavi psihičnega nasilja je pomembno, da k žrtvi pristopimo zelo previdno, saj mnoge psihično zlorabljene ženske tega ne priznajo.

Prvi korak je, da jih soočimo s situacijo v kateri so se znašle in jim skušamo pojasniti, da jim to uničuje življenje in njihovo prihodnost, ter da lahko kasneje sledijo tudi različne bolezni, ki pa ni nujno da so le psihičnega izvora, pač pa nastala situacija lahko vodi v različne fizične bolezni.

Najlepši zaključek je seveda ta, da ženska iz odnosa odide, ter se ob strokovni pomoči zopet postavi na noge in si pridobi nazaj samozavest in samospoštovanje. Na žalost pa takšen zaključek ni prav pogost.

Največkrat bo psihično zlorabljena ženska ob soočenju s situacijo svojega partnerja zagrizeno branila in ga kovala v zvezde. Na ta način žrtev tolaži samo sebe, da situacija sploh ni tako slaba in da je njen partner pravzaprav čisto ljubeč moški. Med mnogimi negativnimi lastnostmi izpostavi le eno ali dve pozitivni in se jih na vsak način oklepa.

V tem primeru je potrebno žrtev pustiti pri miru, drugače lahko ustvarimo nasprotni učinek – žrtev bo iz življenja odrinila tiste osebe, ki ji želijo pomagati, saj je soočenje s situacijo za žrtev preveč boleče.

Sicer je potrebna močna volja, a v primeru odrivanja in napadanja oseb, ki psihično zlorabljeni ženski želijo pomagati, se je potrebno popolnoma umakniti in ji dati prostor, da sama pride do spoznanja. Ne smemo ji pomagati na finančnem ali kakšnem drugem področju, saj bo tako za uvid kritičnosti situacije žrtev potrebovala dlje časa. Gre za podobno situacijo kot pri odvisnikih, le da gre tu za odvisnost v odnosu, ki ga je previdno in natančno stkal psihično nasilen moški.

Če se psihično zlorabljena ženska naposled le obrne k vam po pomoč ji le-to ponudite brez očitanja in pridiganja, saj je to zadnja stvar, ki jo v tistem trenutku potrebuje. Dajte ji občutek da je močna, sposobna in inteligentna ženska, ki lahko popolnoma dobro živi sama in samostojno, če pa želi ji lahko pomagate poiskati tudi strokovno pomoč.

20 komentarjev

  1. Veronika Hribar

    Dobro napisano, vse drži. Predlagam še kaj na temo mejne osebnostne motnje (MOM) !

    • Veronika hvala. V prihodnosti vsekakor nameravam osvetliti še nekatera bolj strokovna področja in jih razložiti na bolj preprost način, tako da bo vsak lahko razumel za kaj se gre in pridobil nove koristne informacije. Sicer pa super predlog.

  2. Imam prijateljico, staro okoli 25 let, ki ima fanta, ki nad njo izvaja psihično in verjetno tudi fizično nasilje. Par sta približno dve leti.

    Moje mnenje je, da si je za vso psihično in fizično nasilje, ki ga bo doživela v bodoče kriva sama! Jasno je kot beli dan, da ima tipa psihopata, pa kar vztraja ob njem. Nimata otrok, mlada je še,… ta trenutek ga lahko zapusti!

    Ugotavljam, da ženske ne znate izbirati moških. Tisti pridni fantje, ki bi vse naredili za vas, vam niso interesantni. Raje imate barabe, ki vas pretepajo,… Če take želite imeti, jih imejte!

    Drugače pa pohvale za super članek.

    • Andrej se strinjam s tabo, da je nasilja vedno več, oziroma se ozaveščenost o njem dviga. Kar se pa tiče žensk je seveda to njihova odgovornost koliko časa bodo vztrajale v takšni zvezi – je pa potrebno razumeti, da imajo takšne ženske običajno že prej nizko samopodobo in samospoštovanje četudi navzven delujejo drugače. Običajno določene vzorce in čustvene probleme nosijo s seboj že iz zgodnjega otroštva in družinskega okolja.
      Ravno zato je pomembno, da se stvari javno predstavi na čim bolj preprost način in tako morda kakšna spregleda svojo situacijo.

    • Priden fant je bil tudi moj…sej se dobro “proda” potem je pa zelo težko van……….

    • Irena Peterlin

      S tesnobo v srcu berem članke o nasilju. Tudi sama sem bila 10 let žrtev psihičnega nasilneža. Spoznala sva se kot ločenca, z odraslimi otroki. Za seboj sem imela 20 let zakona, ki se je končal tako, da so mene in otroke ščitili kriminalisti ( drugi niso verjeli kaj se pri nas dogaja za štirimi stenami), ker je želel bivši mož hišo pridobiti zase in za ljubico.
      V začetku nove veze je bilo več kot čarobno, prinašal mi je rože, se zanimal za moje poslovno in privatno življenje, kar mi je celo godilo. Hodil je z menoj na teren ipd. Kaj kmalu pa se je pojavilo ljubosumje, izbruhi jeze, če me je nekdo samo pogledal ali če sem se stranki prijazno nasmejala. Ta njegova jeza, molk in sovražnost sta trajali kakšne 3 dni, potem pa je postal pravi mucek. Opravičeval se je, da ne ve, zakaj se to dogaja z njim. Nosila sem mu knjige, se pogovarjala z njim, ampak zgodba se je ponavljala. Nekoč sem obiskala prijateljico, ko je zazvonil telefon in jezno zavpil, zakaj še nisem doma. Takrat sem prvič začutila velik strah, drgetanje po celem telesu. Kolegica me gleda in vpraša-ali je to sploh mogoče, pa ti veš da si žrtev psih.nasilja. Prihajal je k meni, poln besa, jeza in molčal tudi po 2 dni. V svoji hiši sem hodila po prstih, da ne bi sprožila njegove jeze in poslabšala situacijo. V družbi je bil ljubeč, veliko govoril, se smejal, ko pa sva vstopila v avto, je vse zamrlo. Hotel je, da kupim hišo in se vseliva skupaj ( hišo bi seveda kupila jaz, ker on ni imel nič), kmalu pa sem spoznala, da bi v najino hišo naselil tudi svoja starša, da bi bila nadzorovana. V svojem apartmaju sem nekoč ležala na tleh, ker so se njegovi starši in on spravili name, ker sem branila svojega vnuka, nad katerim je izvajal grobosti. Lepega dne pa sem imela vsega dovolj in po 3 urnem monologu, mu povedala, da ne bom več njegova žrtev in ne bom več trpela njegovih psih.nasilj. Istočasno je odhajal k moji mami, ji pomagal pri opravilih in enako pri moji hčerki. Razšla sem se z njim, mojim domačim pa je v bran govoril, da sem jaz ljubosumna in trosil same laži. Po razhodu sem se zavedla, da sem potrebna pomoči in sem najela psihoterapevta, ki mi je dobro pomagal se postaviti na noge. Sedaj imam “normalnega” partnerja že 3 leta, s katerim se zelo dobro razumeva, vse dogovoriva, potujeva, nobenih ljubosumnih izpadov in predvsem mirno življenje, da lahko prisebno opravljam svoje delo. Očitam si, zakaj sem toliko časa trpela in prenašala vse to-pa vedno zaključim, tudi jabolko ko dozori pade z drevesa.
      Samo pogum in dvignjeno glavo-tega nam ni treba.

  3. Ravno to je problem, ženske izbirajo barabe ter nasedajo na njihove trike, tisti ki pa so vredu pa tega nabi blo pa niso zanimivi.
    Sicer pa je vsako nasilja pod nivojem, veliko je res nad ženskami, kar je strahopetno dejanje. Nasilje nad moškimi pa tud ni prava rešitev, skratko odvisno od situacije. Če nis za skup nis, kaj, ne pa pol brat zgodbe, ko se moški spravljajo nad ženske, k nočejo met nč z njimi. Kaj češ pejt naprej.

  4. Vse kar vzoraj piše vidim js v svojem zivljenju. poročena sem ze 10 let in ne spomnim se vec kdaj sem imela normalen dan. Vsak dan poslušam samo to kako slaba sem in da nič ne znam. Zavedam se da on nad mano izvaja psihično nasilje. Kaj naj naredim.. Res bi rabla nekoga ki bi mi svetoval in pomagu. nisem zaposlena, nič nimam zaradi njega se nikogar drugega nimam ki bi mi pomagal.

  5. Pozdrav.
    Hvala osebi katera je vse to zgoraj napisala..Že 9 leto točno tako živim in vse je tako kot piše,
    vsaj vem da nisem nora in kriva in vse tisto kar preživljam ni moja krivda ker,ker sam mu verjela.
    A počasi je njegova manipulacija je uničila mene in davno sam sebe zgubila.A bom kdaj spet najdla mojo
    identiteto……ne vem.———–.dobila sam malo upanja ko sam pročitala kar ste napisali.Hvala Vam na temu.

  6. Samo,nisem samo psihično maltretirana…veliko fizičnih udarcev sam prenesla,a bolijo manj kot ponižanje
    psihološkim “tretmanom”.Opravičilo za pravopis,utrujena sam od vsega..V vsakem primeru hvala in lep pozdrav.,

  7. branko škof

    Žal je velikokrat tako, da lepe in prijazne ženske najdejo kretene in barabe, zakaj je tako?
    VSAKA SE NAJ SAM VPRAŠA, nasilneža in slinarja pa čimprej nažene. Poznam veliko ljudi, moškega spola, ki manipulirajo s svojimi ženskami, žalostno, vsakega bi zbrcal do kosti.

  8. Kar pogumno, se da izstopit, samo do pravega klikerja mora priti.. pri meni je bilo to, ko je pricakoval, da bom pri drugem otroku sla delat splav, ker se mu je pac zljubilo “spustit notr” – iz objestnosti, ker on mi lahko naredi karkoli, ceprav sem mu izrecno povedala, da ne, ker imam plodne dni.. na zacetku sem bila naivna, pote je ze po dobrem letu izsilil prvega otroka, nato sem vztrajala zaradi otroka, vendar se je tudi nad njim izvajalo psihicno nasilje, groznje fizicnega nasilja, iskala sem moznosti za vzpostavitev normalne druzine, nato pa sva 2t po rojstvu imela pogovor, v katerem je objasnil, da nima custev do mene.. ko sem cez kak mesec izvedela, da me je varal ze pol nosecnosti, se mi je odvalil kamen od srca, ker sem vedela, da ni vec poti nazaj. Iz dneva v dan sem lazje dihala in ponovno zazivela cloveku dostojno zivljenje. Pri meni je bil mocno prisotn izkoriscevalski vidik, teral me je v sluzbo, ceprav na bolovanju, vse se je delilo na pol, z izjemo njegovih dragih hobijev,… Pa konstanten obcutek, da nisem dovolj dobra, nesposobna, nepopolna, nic v stanovanju ni smelo biti po moje, niti blazine na kavcu.. ta clanek mi je dal eno jasnost, da na pogoriscu nimam vec kaj brskat, lahko sem samo hvalezna, da se je izkusnja zakljucila. Zelim vam veliko moci in poguma, ker ce se v odnosu pocutite nemocne, potem nekaj ni ok. Pohvle za clanek, upam, da bo tudi moj zapis komu koristil..

    • Odličen članek. Hvala Urša.
      Dejstvo je, da je psihično nasilje zelo skrito in prefinjeno. Nasilnež je navadno tudi odličen manipulator, ki vse okoli sebe zmanipulira, da doseže svoje.
      Ženska v takem odnosu največkrat ostane brez premoženja, brez denarja, brez pravih prijateljev, zaradi tega ji je še toliko težje prekiniti tako razmerje.
      Na začetku veze je vsa srečna in vesela, da ima tako prijaznega in pozornega partnerja. Ne ve pa, da je njegova pozornost namenjena le temu, da jo totalno zmanipulira in osami od vsega, in hoče doseči, da bi bila ona popolnoma odvisna od njega.
      Odlično je preprečiti take in podobne odnose, zato je zelo dobrodošlo vedeti, kako v tistih začetkih prepoznati take moške?
      Kako vedeti, kateri moški je res pozoren in kateri moški hlini pozornost.
      Ženska, ki razdre tako vezo ima v sebi ogromno poguma in volje. Še največ poguma in volje pa potrebuje, da vzdrži dogajanje po razvezi oz.prekinitvi veze s takim moškim.
      In ker je tak moški pred okolico videti tako zelo “super”, bo seveda v primeru razdrtja take veze vso krivdo valil na žensko. Verjetno bo šel še tako daleč, da bo s svojim vplivom onemogočal žensko na vsakem koraku, in pošiljal razne prijave, lažne seveda. Vsakemu, ki ga je pripravljen poslušati pa bo govoril laži in opravljal tako žensko in vse, ki so ji pomagali.
      Če je le možno se mi zdi za žensko najboljše da popolnoma prekine vse, kar je povezano s takim moškim, če se je možno preseliti, je to odlična priložnost za popolno spremembo in nov začetek.
      In koristo je vedeti, kje taka ženska dobi predvsem moralno podporo in pomoč.
      lp
      Zara

  9. Kot žrtev nasilja, se z člankom povsem strinjam in po lastni hudi izkušnji priznam, da se točno to dogaja. Kasneje vsa ta zmeda prestopi vse meje in preide še v fizično nasilje. Ko sem zbežala in dala prijavo na policiji, ti niso mogli verjeti, da sem še živa. Naredili so prav vse, kar govori zakon. Nasilnež je bil kaznovan z zaporno kaznijo, jaz pa se začela pobirati iz brezna. Pustila vso svoje premoženje in se z otrokom nastanila v varni hiši. Pa, da ne boste mislili, da mi je kasneje država pomagala. Ne ne, komaj takrat sem spoznala pravo nasilje. CSD je zahteval, da oče želi videti otroka, kar nikoli nisem branila, le otroka je bilo zelo strah. Nekako sem otroka pripravila na stik, in po tretjem stiku ga 7 let nisem več mogla videti.

    Ker je nasilnež bil bivši zapornik ( odslužena kazen zaradi nasilja nad menoj) je imel več pravic kot jaz. Mogla sem iti v tožbo za otroka in ker je nasilnež vložil tožbo zadnji, sem jaz bila tožena stranka in se je on pravdal proti meni. Tožba se je vlekla in vlekla, otrok pa prenašal alkoholizem, saj je oče še kar naprej popival, kljub prisotnosti otroka. Vsi so vedeli, da je v hiši alkohol, a nihče nič. 3x je izgubil vozniško dovoljenje zaradi velikih količin alkohola, a nihče nič. Tožba za dodelitev otroka se je vlekla, a nihče nič, saj ni dokazov, da bi bil nasilen do otroka. Lahko mi je škodil, lahko mi je pobral zadnji cekin, lahko je z menoj storil karkoli, je ustrahoval na daljavo, mi odvzel otroka, a nihče ni storil nič.Dokazov nihče ni želel pregledati, celo izgubili so se. Njegova šola je opozorila, da je nekaj narobe doma, a nihče nič. Otrok je odrastel a ima traume. Borila sem se za otroka, ostala brez celotnega premoženja, saj sem ga zamenjala za mir, vendar nikoli in res nikoli ne bom razumela, zakaj je otrok lahko živel v takšnih razmerah. Z otrokom sedaj imava stik in še veliko pogovarjava, in ne morem verjeti, da nihče ni hotel videti, kaj se je tudi mojemu otroku dogajalo za zidovi.

    Nikoli nisem uživala ne alkohola še manj drugih substanc. Ko sem spoznala, da se borim zaman sem delala na sebi, da je moj otrok vsaj name ponosen. Dokončala še več izobrazb, živela pošteno življenje brez vsakih prekrškov, spoštovala vsak trenutek miru z bolečino v srcu. Danes so o moji zgodbi obveščeni tudi najvišji predstavniki države, a raje kar naprej pometajo pod preprogo. Jaz še pa danes ne vem, čemu sem doživljala teror, zakaj so mi govorili, naj zapustim nasilneža, saj sem zaradi tega življenje preživela brez zame edine pomembne osebe – mojega otroka. Zato nikoli ne bom tiho!!

  10. Monika Levinski

    Pozdravljeni. Pod članek se podpišem in imam hudo stisko. 20 let sem večinoma sama skrbela za oba otroka (zdaj sta stara 10 in 15let) bivsi zaposlen v javni upravi. Ko sem spoznala,da je manipuliral z nami in konsem dobila boljso sluzbo,sem se odločila,da mu povem,da ne želim biti več z njim. In nato je naredil junaško potezo….skušal je narwditi samomor vpričo otrok. Sama sem mu to preprečila in kasneje je hotel še mene ubiti. Nato sem se zaradi ladtne varnosti izselil iz hiše v katero sem ogromno vložila,odselila brez otrok,ker sta želela ostati tam. Bivši je star znanec policije zaradi nasilja.
    Po parih mesecih ni nihče naredil nič. Otroka sta se od mene oddaljila,on pa se mi smeji in uźiva v mojem trpljenju.

    Ponpocitnicah imava obravnavo in mene je predstavil kot nesposobno. Kdo v nasi ljubi dezelici lahkonslisi krije na pomoc otrok in nas žrtev? Na CSD sem imela 6 svetovalk. Je to normalno? On bi rad imel skrbništvo,ker je zadnje mesece razumevajoč in pomirjen z otrokoma. Kje pa je bil prej? Imamo kak sistem? Mi bo pogovor s specialistom rešil otroka pred njegovo manipulacijo in podkupovanjem otrok?

    Samo,da bi mi zdravje zdržalo do tistega dne,ko bo morda nekdo rekel: Mamo ga

  11. Jelkica Deržaj

    Vsaj vem da nisem nora,ko sam prebrala ta članek.Če bi ga vsaj ON prebral bi prepoznal SAMEGA SEBE,tako kot sam sam prepoznala TOČNO V NULO LASTNO ŽIVLJENJE.,Nasilje se je samo stopnjevalo…prehudo da bi sama sebi priznala kako sam to dovolila,,,Ali še zmeraj imam tisto njegovo dresuri-da sam jaz kriva ker me pretepa in trpniči.Ja, še me je straah,a odločila sam se da itak slabše ne more bit,razen kot je pred mesecom izjavil da me bo “zaštihal krampom in pustil medvedom v -po njegovih besedah-“nekje v vukoj…..”Še več takšnih člankov bi pomagalo kot je meni da vsaj začnemo misliti kako ven iz tega pekla,Sam še v njem-a vsaj jasno mi je in celo sam na dobri poti da kaj spremenim.Zato Hvala.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*