Karneval v Riu de Janeiru je brez dvoma najbolj (po)znan pustni karneval na svetu. Le redko kdo pa ve, da ima največje, najbolj glasno in najbolj plesno pustno rajanje evropske korenine. Pustni karneval v Riu de Janeiru najverjetneje izvira iz portugalskega uličnega norčevanja, ki se imenuje entrudo. Entrudo je tradicionalno iberski karneval, med katerim so se udeleženci posmehovali družbenim normam s šalami in vodnimi borbami. Vedra polna vode so iz višjih nadstropij hiš zlivali po ljudeh, ki so hodili po ulici. Neupoštevanje pravil je bilo sestavni del karnevalske aktivnosti, zato je bilo dovoljeno z vodo politi vsakogar, ki se je pojavil na ulici. Včasih so se karnevala udeleževali tako kralji, kakor sužnji. Med karnevalom se je plesalo, vendar ne na ulici, temveč na zasebnih zabavah. V drugi polovici 19. stoletja se takšnim karnevalskim aktivnostim pridruži še skupinsko paradiranje v maskah. Ta beneško obarvana karnevalska aktivnost Brazilce popolnoma prevzame.
SAMBA – hkrati ples in glasba
Samba ima v Braziliji dolgo in bogato tradicijo. V nacionalni zgodovini države si je zaslužila celo status simbola brazilske nacionalne identitete. V plesu pa je samba kombinacija rutine, preprostih gibov, igre in improvizacije. Sambe ne plešemo z glavo, ampak s telesom. Samba kot glasbena zvrst ima polimetrični ritem, kar pomeni, da je močnejši takt odložen, šibak poudarjen. Odloženost takta in tišina, ki nastane, od telesa zahteva drugačen gib in samba kot ples zato ne obstaja brez zadušitve tega močnejšega takta. Sama beseda izvira iz Angole in Konga in dobesedno pomeni trčiti v drugo osebo. Izvorno je samba sinonim besedi »batuque«, ki pomeni takt. Vendar pa samba dandanes ni ne vrsta glasbe, ne nek določen ritem, temveč predvsem plesno dejanje. V devetnajstem stoletju se je beseda v Braziliji nanašala na poliritmični ples, ki so ga plesali revni Brazilci. Označevala je nek dogodek ali način telesnega gibanja in ne specifičnega plesnega koraka. V tem razumevanju besede so jo že pred uradno ustanovitvijo samba šol (okrog 1920) plesali na ulicah Ria de Janeira.
TEKMOVALNI DEL
Tekmovanje med samba šolami je časovno novejša zadeva. Prva šola sambe je bila uradno ustanovljena avgusta 1928 in se je imenovala »Deixa falar« (Pusti jim govoriti). V 30. letih prejšnjega stoletja so oblast na ulicah najprej prevzeli t.i. »blocos« in šele kasneje samba šole. »Bloco« v osnovi označuje katerokoli neformalno skupino ljudi, ki je sodelovala na pustnem karnevalu. Na stotine takšnih in drugačnih bloco-sov še dandanes obstaja v Riu. Vsako leto kakšen dobro organiziran bloco postane šola sambe, na njegovo mesto pa pride kakšen nov.
Na pustnem karnevalu v Riu de Janeiru samba šole tekmujejo v treh ligah, ocenjuje jih devet sodnikov. Posamezna samba šola ima 80 minut časa, da se na paradi predstavi v najboljši luči. Sodniki, ki skrbno opazujejo in ocenujejo so strokovnjaki najrazličnejših umetnostnih področij: modni oblikovalci, novinarji, televizijski voditelji, baletni plesalci, koreografi, glasbeniki in skladatelji. Tekmovanje traja pet dni in se zaključi na pustni torek.
BRAZILSKI PUSTNI KOSTUMI
Če smo se v članku Pustni spektakli: od Ria de Janeira do Benetk ikonografije pustnih kostumov samo dotaknili pa se mi zdi mogoče zanimivo, da bi na tem mestu zapisali kaj več o tem. Obleči karnevalski kostum Brazilcem pomeni nekaj posebnega (nekaj podobnega najdemo seveda tudi pri »naših« kurentih). Ne glede na to ali gre za drage in izredno pompozne kostume ali pa poceni obrazne maske, vsak udeleženec karnevala z maskiranjem postane del kolektivne (nacionalne) fantazije. Na uradni karnevalski paradi je ikonografija kostumov in njihova artistična primernost nadvse pomembna. Vsaka samba šola ima svojega karnevalskega producenta, ki je zadolžen za to, da se kostumi kar najbolje zlijejo z izbrano tematiko, ki jo šola predstavlja na paradi. Kostumi se prav tako razlikujejo znotraj ene samba šole, saj je ta razdeljena na sekcije (alas, v prevodu krilo). Pravilo maskiranja in nošenja kostumov je na brazilskem pustnem karnevalu obvezno že vse od leta 1952.
Kot vidimo je pustni karneval za Brazilce nacionalnega pomena. Zakaj je temu tako? Nekateri pravijo, da zato, ker so bili ljudje sposobni ustvariti neke vrste »karnevalsko palačo«, ki simbolizira prostor in čas, ko se pleše sambo, strogo ločeno od fantazij, ki so ostali del leta poteptane z vsakodnevnim delom in podrejene avtokratskemu režimu prežetemu s fevdalnimi pravili obnašanja in odnosi med moškimi in ženskami, mladimi in starimi. Pustni karneval v Riu je obraten fikciji, saj zahteva pristna čustva, bodisi veselja ali žalosti.
Pustni karneval v Riu letno obišče tudi do 900.000 pustnih in plesnih navdušencev. Letošnji pa bo za Brazilce in obiskovalce iz vsega sveta nekaj posebnega. V pričakovanju svetovnega prvenstva v nogometu 2014 in organizacije poletnih olimpijskih iger 2016 organizatorji obljubljajo nepozaben spektakel in najboljši brazilski pustni karneval do danes.
