Od kar vem zase, je bil Pust pri nas doma en poseben praznik. Praznoval se je od Debelega četrtka, takrat so morale malo obilnejše tete prinesti ocvrte miške in dati za požirek rujnega, do pokopa Pusta. Vmes se je krojilo, lepilo, šivalo, mizarilo, skratka počelo vse, kar je bilo potrebno, da so bili pustni kostumi na koncu edinstveni in lični, od glave do pete.
Tako smo šivali vse sorte like. Spomnim se najlepših, Šeherezada, Bobnarček, ki je spremljal mažoretke, Princ iz Trnuljčice, družina iz Rdeče kapice, lovec, babica, Rdeča kapica in volk, Čebelica Maja in Vili, Spomladanski zvonček, Romi barvice, Petelin in kokoške, skupina nezdravih navad Pipa Cigara in Cigaret, Afriško pleme. No, ne bi rada preveč naštevala, hočem poudariti le to, da nikoli nismo bili kavbojci ali princeske ali Telebajski.
Današnji čas ni ravno prijazen do takega načina izbire pustnega kostuma, saj to delo zahteva res veliko časa. Kokoške so bile narejene iz pravega perja, volk iz prave dlake, sploh pa se je izdelovalo kostume več ali manj za skupino. Še danes, če spremljamo pustne povorke ugotovimo, da je vsaka maska, ki pade v oči kar dolgotrajno delo.
Tule bi prišle prav tudi slike teh kostumov, ampak so nekje v eni škatli na podstrehi. Sploh pa je pustni čas čas, ko mora domišljija po svoje. Več glav več ve, vsaka pa ima svoje ideje.
Do sedaj sem sama izdelovanje pustnih kostumov doživljala na dva načina, kot otrok in kot mati. Seveda sem kot otrok jemala to precej bolj sproščeno in vznemirljivo, saj mi je bilo treba samo čakati, kaj mi bodo naredili drugi in se pri sebi spraševati, kdaj bo že narejen in ali bo lep. Kot mati je bilo pa malo drugače. Najprej sem morala poskrbeti, da bi bilo vzdušje doma čim bolj pustno, kar pomeni dekoracija že v kuhinji. Miza pripravljena, suho meso skuhano, krofi pečeni… Potem pa v nakup rekvizitov za pustne maske otrok. Tule se je že malo ustavilo, saj ni bilo vse dobro. Seveda sem morala upoštevati tudi otroško domišljijo in njihove želje. Nazadnje sem morala posredovati tudi pri šivanju, lepljenju,… Na koncu vsakega dne sem se zahvalila bogu, da nimam prav priročnih rok in je mož prevzel glavno izdelavo oblek.
Res je tudi, da nas velikokrat Pustni čas prehiti, pa naj bo prej ali kasneje. Takrat, ko to že vsi pišejo in govorijo, takrat ko pademo pod vpliv vsesplošnega vzdušja.
Kako torej obiti čas nakupovanja materialov in izdelovanja pustnih kostumov? Kje obrati bližnjico, da bo maska lična in opazna? No tega še ne vem, vem pa, da je najbolj enostavno obiskati trgovino. Sicer med vso robo ni nič, kar bi bilo vredno cene, ampak časa za kaj drugega je že zmanjkalo. Torej, kupimo nekaj, kar je še kolikor toliko za silo in upamo, da kostum ne bo razpadel do povorke. Malo cinično povedano, ampak resnično. Vse kar sem zgoraj opisovala, vsa tradicija in organizacija je temeljila na številčno družino, ožjo in širšo, danes nas je še bolj malo.
Torej, kaj bi sploh rada povedala, vsak po svojih močeh, domišljiji, idejah. Naj nas vse to ne ustavi na pragu pustne norije, saj v tem času smo lahko nori po svoje…
