Ker je tukaj pustni čas, čas poln norčij, šal, različnih mask, kostumov in običajev, velja o tem nekaj napisati.
Pust je norčavi premakljivec, odvisen od lune in velike noči. Pust sega vse do predkrščanske dobe, ko je bil to naravni poganski običaj, ki ga niti krščanstvo ni moglo pregnati. Prilastili so si ga Rimljani in ti so si v pomladnem času ustvarili kar nekaj praznikov, ko so se lahko našemili. Čeravno se je Cerkev upirala temu običaju, se je pust le nadaljeval in v 10. stoletju se je odpor Cerkve umiril, le, da je bila dodana še Pepelnica, kot dan pokore in pričetka štiridesetdnevnega posta. Pust ali »mesopust« pomeni postiti se od mesa, saj sledi post. Tudi beseda »carneleva« ( carne – meso, leva – opustiti) ima isti pomen…torej pusti meso. Iz besede “carneleva” je potem nastala beseda karneval, ki označuje praznovanje pusta. Le dva dneva sta prava pustna dneva, pustna nedelja in pustni torek. S pustom preganjamo zimo, lakoto ter zle demone in privlačimo energije rodnosti in plodnosti…seveda ne lačni in ne žejni. Včasih je bil namen pusta pospraviti stare zaloge hrane, ki bi se lahko med postom pokvarile in se tako pripravili na štiridesetdnevni post in seveda na pomlad. Ljudje so bili te dni okoli pusta siti in napiti…tudi danes ni nič drugače, le, da te meje ni več. Pust je danes dan za norčije, veseljačenje, dobro hrano in nepogrešljive pustne krofe in flancate.
Običaji v Sloveniji
Slovenske skupnosti so ohranile kar nekaj običajev, ki izražajo prvobitno silo…silo prebujajoče se plodorodnosti. Prvi zapisi o pustu pri nas segajo v 17. stoletje, takrat so bili našemljeni v glavnem le otroci. Včasih so na pustni dan obrezovali drevje, zavarovali so kokoši pred lisico. Najbolj znani in kultni so bili orači na Štajerskem, orali so zemljo z lesenim plugom…tudi v snegu in to za izdaten pridelek repe. Nočno oranje pa naj bi pričaralo dež. V Prekmurju pravijo pustu fašenik ali fanjšček. Obstaja stara prekmurska pravljica o nastanku pusta: “Pust naj bi bil prekrasen mladenič, ki je obnorel vse ženske in zaradi tega ni bil nikoli varen. Ni maral razuzdanega življenja, skrival se je pred njimi, vendar zaman. Da so ga lažje našle, so se zamaskirale. Pust se je zato zatekel v puščavo, tam se je postil in prosil boga naj mu iznakazi obraz, da bo končno imel mir pred ženskami. Bog ga je uslišal…zrastli so mu rogovi na glavi. Ko so ga ženske zagledale takega, so ga le pustile na miru, vendar pa so določile en dan v letu, ko bodo uganjale norčije v spomin na včasih prekrasnega mladeniča.” In ta da je torek. Na dan pusta so v Prekmurju poskrbeli za živino, vsi so pazili, da so na ta dan vstali z desno nogo…tako je bil dan srečen in vesel. Vstajali so zgodaj, ciganke so hodile od hiše do hiše, pobirale so krofe in jajca. Vsa ta opravila pa morajo biti končana do polnoči, nato nastopi pepelnica in velikonočni post. V leto 1960 sega naša najznamenitejša maska – Kurent. Neugnani preganjalec zime in razbrzdani veseljak, oblečen v ovčji kožuh, prepasanem z verigo na kateri visijo kravji zvonci, ki jih je dobil od dekleta, neumorno poskakuje…odganja zle demone, zimo in smrt.
Tudi karneval, ki se odvija vsako leto v Cerknici, je izredno priljubljen, saj takrat zavladajo Butalci in čarovnice, ki živijo na gori Slivnici. Daleč najbolj znana je čarovnica Uršula in njen prijatelj povodni mož Jezerko. V Cerknem za pusta norijo laufarji, kar 25 likov imajo in s svojim plesom morajo poskrbeti za dobro letino in za čimbolj debelo repo. Tudi v Brkinih je dolga tradicija pusta, zelo znani so Brkinski škoromati…skupno ime za šeme, ki vladajo na dan pusta po brkinskih vaseh. Njihov nastop je v tradicionalno v Podgradu in Hrušici, najbolj znani so imenovani kar “škoromati”, le ti po naseljih tečejo in zvonijo z zvonci. Najznačilnejša zanje so koničasta pokrivala, polna različnih cvetov in raznobarvnih trakov. Oblečeni so v kožuhe, bele spodnje hlače, ki jih krasi rdeč ali modri trak pri strani. Tudi nogavice so zelo živahnih barv. Osrednji lik je “škopit”, zbuja strah in trepet, saj njegovo ime pomeni…kastrator ( skopiti – kastrirati). Če se boste slučajno znašli v njegovi bližini….pazite se.
Tudi Dolenjci imajo svoje maškare – dobrepoljske mačkare, zelo slikovite šeme, ki so razvrščene v tri skupine in predstavljajo naslednje like: lepe, grde in ta gospojske mačkare.
Najbolj znani karnevali se odvijajo v Benetkah, kjer lahko občudujemo prekrasne beneške maske, Riu de Janieru, kjer vsako leto umre kar nekaj udeležencev tega razuzdanega karnevala. Svetovno znan in priljubljen je tudi reški karneval, kateri se odvija na pustno nedeljo in se vije ob reški rivi preko Delte vse do Korza in je udeleženih vsaj osem tisoč maškar.
Pust je čas, ko si lahko dovolimo vse tisto, kar si običajno ne upamo privoščiti, ko plešemo, se družimo, prepevamo in dobro jemo, saj prazen žakelj ne stoji pokonci. Obiščimo enega od karnevalov, uživajmo v pogledu na prečudovite like in nasmejmo se njihovim norčijam. V pomlad bomo zakorakali bolj veseli in polni upanja.
