Pustna praznovanja so tik pred vrati. Vsako leto se odvijejo neposredno pred krščanskim postom, v letu 2014 pust praznujemo v torek, 4. marca. Med osrednjo karnevalsko dogajanje štejemo številna javna praznovanja, parade in ulične povorke. Ker si pusta v Sloveniji nikakor ne predstavljam brez ptujskih kurentov me je radovednost spodbudila, da sem si z zanimanjem kaj več prebrala o tem, kako praznujejo na svetovno znanih pustnih karnevalih. Izkazalo se je, da je največji in najrazkošnejši pustni karneval tisti v Riu de Janeiru (v Braziliji), ki ga letno obišče več sto tisoč turistov. Po svetovni prepoznavnosti mu konkurirata le še karneval v Benetkah in Mardi Grass ali v prevodu »debeli torek« v New Orleansu.
Pa se za začetek ustavimo pri pustnih karnevalih v Evropi. Malokdo ve, da evropski srednjeveški karnevali izvirajo iz poganskih časov z značilnostmi romanskih praznovanj v čast bogu Saturnu (Saturnalije) in pomladne rodovitnosti ter plodnosti (Luperkalije). Pustna praznovanja so v krščanski koledar uvrstili mnogo pozneje in je navadno nastopil štiri dni pred uradnim krščanskim postom. Etimološki izvor besede karneval še ni pojasnjen. Najverjetneje izhaja iz italijanske besedne zveze »carne levare«, ki dobesedno pomeni odstraniti meso iz jedilnika v času krščanskega posta. Bolj ljudska razlaga besede namiguje na latinski izvor in sicer »carne vale« oz. »meso velja«, v znak temu, da so to zadnji dnevi, ko je še dovoljeno jesti meso. Slovenski etnolog dr. Damjan J. Ovsec ponuja novo alternativo. Pravi, da obstaja še starejši izvor besede karneval in sicer iz latinske besedne zveze »carrus navalis«, kar bi v prevodu pomenilo ladijski voziček. V teh »vozičkih« so Grki ob praznovanjih v čast Izide in Dioniza peljali podobe in simbole posameznega božanstva. Stoletja pozneja so se v Nemčiji pojavile lesene ladje, ki so spominjale na grške ladijske vozičke. Na poti so ladje spremljali številni plesalci, zamaskiranci in transvestiti. Od prvih karnevalskih začetkov pa do danes so se praznovanja na različne načine preoblikovala.
Čeprav izvor besede karneval še ni dokončno pojasnjen, pa velja, da je njegova vloga v družbi izredno pomembna. Znano je, da so pustni karnevali za družbo še kako pomembni, ker ne pogojujejo le očiščevalnih obredov temveč predvsem simbolizirajo žrtvovanje materialnega duhovnemu. Resnost in stres vsakdana zamenja norčevanje in zabava. Gre za čas, ko so dovoljena pretiravanja, da se doseže kolektivna preobrazba stanja duha. V uvodu omenjena karnevala, prvi v Riu de Janeiru in drugi v Benetkah, to vlogo v družbi vsekakor opravljata. Je pa med njima ena zanimiva razlika.
Brazilski karneval je v prvi vrsti ljudski praznik. Sodelujoči s plesom »grešijo« pred prihajajočim postom ter na drugi strani z zabavo in skupinskim samba bobnanjem skušajo narekovati «ritem večnega obnavljanja in vzdrževanja naravnega in kozmičnega reda«. Tako ikonografija kostumov kot tematike posameznih samba šol so na brazilskem karnevalu velikokrat povezane z nastankom vesolja, življenja na Zemlji, harmonijo med materialnim in duhovnim, itd. Že karnevalskemu nepoznavalcu je jasno, da na beneškem karnevalu praznujejo drugače. Ljudje si zakrijejo obraz in s tem prevzamejo novo identiteto, ki je pogosto ovita še v tančico skrivnostnosti. Najprej se poglobijo vase, nato pa uživajo v sami preobrazbi in karnevalskem vzdušju. Razumeti moramo, da beneške maske že od nekdaj v sebi »nosijo« tudi socialno težo in čeprav so konservativnim aristokratom preteklega časa nudile popolno anonimnost v času karnevala, imajo danes precej drugačen pomen. Danes njihovo nošenje pomeni poglobiti se vase, spoznati samega sebe in poiskati lastne meje.
Če se na koncu vrnemo še na začetek. K praznovanju. O pustnih karnevalih si je potrebno zapomniti le eno stvar. V resnici ni pomembno, ali pust praznujete z glasbo in plesom ali pa »samo« zamaskirani. Karnevalsko vzdušje je apriori tisto, ki je svojem bistvu drugačno. Za kratek čas nam ponuja začasno osvoboditev od česarkoli vsakdanjega, zato se pustnih norčij ljudje že od nekdaj veselimo. Gre za čas, ko smo navidezno razbremenjeni družbenih pravil in enoličnega vsakdana. Če vas torej mika nekaj več izvedeti o praznovanju na največjem pustnem spektaklu na svetu, ne zamudite nadaljevanja članka Pustni karnevali: od Ria de Janeira do Benetk 2. del, v katerem se bomo potrudili zapisati veliko zanimivosti o tem največjem, najbolj glasnem in najbolj plesnem karnevalu na svetu, karnevalu v Riu de Janeiro.
