Albanija….pa smo zopet tu.. Hitro razvijajoča se dežela te očara s svojo očarljivostjo, prežeto s prijaznostjo in preprostostjo in, ko si jo enkrat obiskal…hočeš zopet nazaj.
Prijazen lastnik hotela nas je ponoči pričakal na letališču v Tirani in nas odpeljal v naš hotel v mesto Vlore, hitro razvijajoče se obmorsko mesto, ki je ravno nekje na sredini med severom in jugo Albanije.
Čisto povsod potekajo dela, ali asfaltirajo ceste, gradijo hotele, urejajo plaže, vse kaže na to, da bo Albanija v kratkem ena bolj zaželenih dopustniških destinacij. Njen razvoj poteka, lahko bi rekli tudi takole, s svetlobno hitrostjo. Sicer ni čisto jasno od kje toliko denarja, nekaj denarja prihaja iz Evropskih sredstev, nekaj vlagajo tujci, večina denarja je, vsaj tako trdi lastnik hotela, neznanega izvora.
Vlore med domačini bolj znano kot Valona, je mesto, ki je najbližje italijanski obali in je bilo v zgodovini pomembno vojno središče. Domačini se ukvarjajo predvsem z ribolovom in zadnje čase seveda tudi s turizmom. Krasno urejena promenada, vonj po morju in veliko pozitivne energije….vse to začutimo v mestu.
Z najetim avtomobilom smo prečesali Albanijo po dolgem in počez. Pot nas je najprej peljala v Sarando, butično mesto, ki se bohoti v naročju hribov. 100 kilometrov ceste, ki nas je vodila po hribih, zelo ovinkaste in na nekaterih mestih smo se vozili na več kot 1000 metrov nadmorske višine, smo premagovali skoraj tri ure, da smo dosegli cilj.
Skoraj pomisliš, da ne boš nikoli tja prišel. Saranda nas je močno presenetila…kot, da smo se znašli v Monaku. Urejene plaže, uličice, hoteli, vse kaže na velik obisk tujcev in tukaj so tudi cene…vse prej kot nizke.
Nadaljevali smo do Butrinta, antičnega mesta pod Unescom, saj se ponaša z bogato kulturno dediščino, hkrati pa predstavlja dom globalno ogroženim vrstam živali in rastlin. Butrint so leta 1948 prvič imenovali za kulturni spomenik, leta 2003 pa so ga razglasili za Nacionalni park. Iz Butrinta vozijo trajekti na otok Krf in v Grčiji si v borih 20 minutah. Za en dan je bilo vožnje več kot dovolj.
Tirana, glavno mesto Albanije, urejeno mesto, polno znamenitosti, saj, kot vemo iz zgodovine, so bili Albanci potomci Ilirov in Keltov. V Tirani se bohoti tudi eden najmodernejših in največjih nakupovalnih centrov Totani.
Zapeljemo se v Kruje, srednjeveško mestece, ki je hkrati tudi rodno mesto Skenderbega, ljubljenca albanskih src. Mestece leži na gori Sari in do koder seže pogled, je videti oljčne nasade.
Blizu Tirane se nahaja obmorsko mesto Drač, kjer poteka živahen promet in ima kar nekaj znamenitosti, poleg tega pa je tam tudi kantina, kjer proizvajajo njihov znameniti konjak Skenderbeu, poimenovan po narodne junaku Gjergiju K. Skenderbegu. Zapeljemo s v notranjost Albanije, v znamenito mesto Berat, mesto tisočerih oken, ki je pod Unescovo zaščito, ki te očara s svojo slikovitostjo.
Elbasan je bilo včasih znano metalurško mesto, z velikim metalurškim kompleksom, ki pa je leta 1992 propadel. Mesto je tretje največje v Albaniji, ljudje se preživljajo s kmetijstvom, predelavo oljčnega olja, mila, lesa in cementa. Ponaša se z osmansko utrdbo iz 15. stoletja, ki se razteza preko mesta.
Iz Elbasana nas pot vodi vse do Ohridskega jezera. Ustavimo se v idilični vasici Lin, kjer smo pojedli odlične postrvi, pripravljene na prav poseben način.
Albanija ima kar nekaj Nacionalnih parkov in obiskali smo še enega, ki je znan po tem, da tam domujejo zelo redke ptice… najbolj znan je dalmatinski pelikan…to je park Divjaka. Je največja laguna v Albaniji, sestavljena je iz mivkastih plaž in malih otočkov, ki jih ravno tako tvori mivka. Kamor seže pogled…mivka in bori…čudovito.
Albanija te začara, ko jo enkrat obiščeš, boš prišel še. Gostoljubnost, prisrčnost, nasmejani in iskrivi ljudje, lepe plaže….to so razlogi za povratek.
