Približuje se čas, ko na naših travnikih in ob poteh začne poganjati zelo zdravilna in okusna rastlina z imenom regrat oz. latinsko Taraxacum officinale. Poznan je tudi po imenu mlečec, to pa zaradi svojega belega soka, ki se nahaja v vseh delih rastline. Ponekod se uporablja tudi izraz jajčar in sicer zaradi tega, ker si liste regrata lahko pripravimo v solati z dodanimi jajci. Francozi so mu dodelili celo naziv levji zob, saj ima podolgovate, suličaste liste, ki spominjajo na čekane kraljevskega mačkona. Razširjen je po celi Evropi, sega pa tudi v nekatere predele Azije. Velja za samoniklo rastlino po vseh travnatih površinah, vendar ga v Franciji gojijo kot pri nam solato endivijo.
Prepoznamo ga po nazobčanih listih, ki tvorijo listno rožico. Na sredini pa je cvetni košek iz katerega kasneje začnejo poganjati na dolgih votlih steblih rumeni cvetovi. Cveti ponavadi v proti koncu aprila, vendar zaradi sprememb podnebja, saj so pomladi vse topleje, se njegovo cvetenje prične ponekod že konec marca. Cvetovi se preoblikujejo v puhaste krogle, sestavljene iz semen, katere veter raznaša in omogoča hitro in enostavno razmnoževanje.
Regrat ima grenak okus. Njegovi listi in stebla so prepojeni z mlečnih sokom, ki je prav tako užiten. Užitni so vsi deli regrata: listi, cvetovi, sok in korenine. Regrat je izjemno bogata rastlina z vitamini, minerali, rudninami. Je nadvse koristna za naše telo, saj omogoča razstrupljanje. Blagodejno vpliva na delo vseh izločevalnih žlez.
Najbolj razširjeno uživanje regrata so vsekakor njegovi listi, ki vsebujejo veliko grenčine, inulina in fruktoze, sterole ter fenolne kisline. Iz listov se ponavadi pripravlja sveža solata, je pa tudi dodatek v juhah. Pripravljajo se lahko kot špinača. Iz svežih listov je možno iztisniti tudi njegov zdravilen sok, ki pospešuje krvni obtok, pomaga pri izločanju vode in olajšuje prebavo. Sveže iztisnjen sok je potrebno zaužiti z vodo. Je pa možno iz listov pripraviti čaj, le-te je potrebno prej posušiti in se iz 4 do 10 gramov posušenih listov naredi poparek, katerega lahko zaužijemo do trikrat na dan.
Malo manj razširjena je uporabnost cvetov, iz katerih je prav tako možno iztisnit sok ali pripraviti sirup. Ti se lahko nabirajo takoj po začetku cvetenja in sicer med celotnim časom cvetenja.
Zelo zdravilna in polna vitaminov je regratova korenina. Korenine se lahko nabirajo med majem in junijem ali tudi med avgustom in oktobrom. Vsebuje veliko vitamina A. Iz korenine je možno narediti kavni nadomestek, pri čemer je potrebno korenino prepražiti. Prav tako se korenina lahko posuši, kasneje se pa iz nje delajo čaji. Ti se delajo iz 2 do 8 gramov sušenih korenin in se lahko zaužijejo do 3-krat na dan. Čaj iz regratove korenine je zelo priporočljiv pri ljudeh, ki imajo težave z zaprtjem, saj velja kot blago odvajalo. Uživanje pripravkov iz korenin dobro vpliva na odvajanje vode iz telesa, preprečuje motnje delovanja ledvic in hkrati odpravlja težave z mehurjem. So pa tudi zelo koristni pri pospeševanju razstrupljanja žolčnih kamnov, ker s svojim delovanjem vzpodbuja, da se izloča žolč.
Regrat je zelo koristen pri povrnitvi hormonskega ravnovesja, saj znižuje raven estrogena v telesu. Ima funkcijo odpravljanja celulita ter je v pomoč pri zmanjševanju telesne teže, tako da spodbuja hujšanje. Za to so na voljo tudi kapsule na osnovi regrata (300 mg), ki jih lahko jemljemo tri krat na dan. Zaužijemo jih z dovolj vode.
