Reka Soča – potepanje po Sloveniji



V mojih mladih letih kar ni bilo konca mojega raziskovanja in zanimanja za svetovne znamenitosti. Videla sem že veliko sveta, svoje domovine pa na žalost nisem dobro poznala. Reka Soča, ki je bila vsem tako poznana, je bila meni poznana samo preko slik. Na slikah je bila reka Soča tako zelena kot najbolj dragocen smaragd … Nekega dne sva se z partnerjem odločila, da si vzameva tri tedne dopusta in raziščeva našo malo Slovenijo. Na vrsti je bila reka Soča! Moram vam povedati, da so to bile moje najlepše aktivne počitnice.

hči-planin
Foto Klavdija Špolar

Iz Vrhnike sva se odpeljala proti Idriji in iz Idrije proti Tolminu. Že med potjo sem zagledala reko, ki je bila tako zelena, tako čista, to je bila reka Soča! V življenju še nisem videla nekaj tako lepega. V oko mi je stopila solza. Le zakaj ni bila reka Soča že prej med mojimi potepanji? Verjetno je bil ta dan, pravi trenutek. Dan, ko je bila reka Soča na mojem seznamu!

Ko sva prišla v Tolmin, sva obiskala prostor ob reki Soči, ki poleti nudi prostor za različne festivale. Med festivali, ko je temperatura v zraku na višku, nam reka Soča nudi prijetno ohladitev v reki in prijetni senci. Na tistem koncu je  reka Soča še posebej hladna, saj se reka Soča in Tolminka tam združita. Tolminka se zlije v Sočo. Pri kopanju moramo biti še posebej previdni, ker ima reka Soča zelo močne tokove, ki nas lahko odnesejo. Reka Soča je zelo obiskana, ne samo med festivali ampak kar čez celo leto. Vsakega tujca, ki ga boste vprašali, zaradi česa bi se rad spet vrnil v Slovenijo, bo rekel: »reka Soča in hrana«.

Ker je bila tisti dan že pozna ura, sva poiskala kamp in postavila šotor. Domačini so zelo gostoljubni in če si odprte narave, ti popolnoma zaupajo. Zvečer se je v kampu zakuril ogenj in reka Soča je izgledala, kot da ima nešteto zvezdic, ki plešejo ob zvoku kitare. Večer je bil prečudovit!

soča-tolmin
Foto: Klavdija Špolar

Zjutraj sva vstala zelo zgodaj (sonce je še počivalo v višavah), saj naju je zbudila reka Soča in njeno šumenje. Po zajtrku sva se odpravila v Bovec in po nasvetu lastnika kampa sva poiskala g. Tomaža iz športne agencije. Kot sem že prej omenila, ima reka Soča zelo divje tokove, zato je najpopularnejši šport, definitivno rafting in zaradi svoje skalnate strukture, kanjoning in hydrospeed. Reka Soča seveda nudi še druge športne aktivnosti vendar sva se midva odločila za te tri.

Imela sva veliko srečo, saj sta bili prosti še dve mesti. Za naju! Najprej je bil na vrsti rafting. Reka Soča nas je že čakala in oblečeni v neopren obleko, smo se najprej malo namočili. Brrrr… ti, reka Soča si mrzla! No, čez čas je postajalo kar toplo in občutek fin. Po šest oseb smo se razdelili v skupine in skupaj smo se natovorili na prvi raft. Reka Soča je pokazala svoje zahrbtne brzice, vendar pa so jih roke našega spretnega vodnika kaj hitro obvladale. Priznam, da me je bilo na začetku kar malo strah, vendar pa je strah kar kmalu izginil. Zakaj se rafting imenuje extremni šport, sem ugotovila z navdušenjem. Reka Soča se je izkazala v vsej svoji veličini!

soča
Foto: Klavdija Špolar

Po koncu raftinga, sva se preoblekla in se odpravila na soško postrv. Cel čas sva govorila o raftingu in o tem kaj nama je danes že dala reka Soča in kaj nama še bo. Po kosilu sva se odpravila na dogovorjeno zbirno mesto in se že pripravila na kanjoning. Nekaj nasvetov, neopren, rešilni jopič, čelada in vrv. Reka Soča, že prihajam! Tokrat me ni bilo strah, saj sem našim vodnikom popolnoma že zaupala. Občutek ko te spustijo med tiste skale po brzicah, je podobno kot bi se spustil po toboganu, vendar malo bolj extremno in sploh ne dolgočasno. Reka Soča se je ponovno pokazala, kot reka spoštovanja. Kapo dol, reka Soča!

Po koncu še ene super izkušnje, ki mi jo je nudila reka Soča, sva se odpravila nazaj v kamp in podelila svoje nove izkušnje z tamkajšnji gosti. Neke tujce sva tako navdušila, da so takoj odšli na agencijo in si rezervirali termin. Po večerji, se je večer odvijal mirno in po istem vzorcu, kot prejšnji dan. Zaspala sem z mislijo na rafting, kanjoning … o reka Soča jutri te ponovno obiščem!

most-na-soči
Foto: Klavdija Špolar

Zjutraj naju je ponovno zbudila reka Soča in njeno šumenje. Po zajtrku sva se odjavila iz kampa in poslovila od lastnika ter gostov. Odšla sva na zbirno mesto in se pripravila za hydrospeed. Na agenciji se mi je to zdelo zelo zanimivo in reka Soča je več kot dovolj primerna za ta extremni šport. Neopren, rešilni jopič, čelada in čudni mini čoln. Reka Soča, že prihajam!

Najprej je bila reka Soča dokaj mirna, kasneje pa je oživela z brzicami. Začelo nas je premetavati ampak kako sem uživala. Z partnerjem sva se samo nasmehnila eden drugemu in že sva drvela po reki.

izvir-soče
Foto: Klavdija Špolar

Reka Soča, hvala ti za te prekrasne spomine!

izvir-soče-začetek
Foto: Klavdija Špolar

Po kosilu sva se odpravila naprej proti Dolini Trenta. Tam sva poiskala kamp in postavila šotor. Polna adrenalina sva se odpravila na izvir Soče. Hodila sva približno 10 min, po markirani poti. Ko sva prišla do vrha, sva mislila, da sva v raju. Reka Soča, krasna si, bistra hči planin!

Naslednji dan sva se odpravila po Soški poti, dolgi približno 20km. Reka Soča nama je tudi tokrat dala nepozabno doživetje. To so spomini na Sočo, zeleno reko kot smaragd!

Kam sva se odpravila naprej, pa preberite v naslednjem članku.

En komentar

  1. Nadija Šuler

    Napisano tako, kot si Soča zasluži

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*