Pravijo, da je Kristus rekel: “Resnica vas bo osvobodila”. To je zapisano v Evangeliju in Pilat je sam pri sebi zašepetal: “Kaj je resnica?” Kristus odgovori: “Jaz sem resnica”. In kaj je resnica? Je to kar je resnično za nas, resnično tudi za nekoga drugega? Kako jo lahko prepoznamo? Ne obstaja le ena resnica…obstaja mnoštvo resnic, toliko kot je umov, ki znajo pravilno razmišljati, toliko je resnic. Resnica po filozofsko pomeni ” ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo”. Vendar pa enotne definicije o resnici ni in to vedo tudi filozofi. Ni načina, da bi prepoznali resnico…ali nekaj sprejmemo kot resnico ali pa ne. In če resnica osvobaja, moramo najprej spoznati laž, kajti zaradi nje smo mi pravzaprav… zaporniki. Le malokdo si to prizna in se začne boriti proti laži v želji po svobodi. Resnica je naravno stanje, je nekaj kar obstaja od vedno. Kar se od nas pričakuje…je resnica. In, če mi želimo nekaj ali nekoga ljubiti, moramo poznati njegovo bistvo. Ko takole raziskujemo kaj je resnica, ugotovimo, da je mnogo ljudi, ki se jo bojijo. Le zakaj se jo bojijo? Ker je lažje živeti v utvari, kot se boriti proti laži in se osvoboditi.
Zagotovo vsak od nas išče svojo resnico, tega se niti zavedamo ne. Vsak dan smo dobesedno bombardirani z različnimi “resnicami”, v njih se izgubljamo. In morda je sedaj ravno pravi čas, da začnemo zopet iskati resnico….svojo resnico, tisto kateri bomo zaupali. Resnico lahko opišemo tudi matematično, z aksiomom. Beseda aksiom izhaja iz glagola “axioein” in pomeni “primerna sodba”. Aksiom predstavlja stališče ali načelo, ki je sprejeta brez dokazovanja, saj je resničnost aksiomov razvidna in to neposredno. Epistemologija ( spoznavna teorija ali teorija znanosti) opisuje aksiom kot samoumevno resnico, na kateri potem temeljijo vsa preostala znanja. Vendar pa si epistemiologi niso enotni, ko gre za obstoj takega aksioma.
Otrok do treh let ne laže, vedno govori resnico. Vendar že v četrtem letu ugotovi, da se mu bo bolje godilo, če včasih ne bo govoril resnice, sploh pri starših. Se morda vprašamo zakaj? Otrok se laže, ker noče razočarati staršev, želi se izogniti posledicam, na tak način želi povzdigniti svojo samopodobo. Ko začnemo sumiti, da nam otrok ne govori resnice, se nikar ne jezimo, ampak se raje pogovorimo z njim. Otrok sam se ne zaveda, da ni v redu, če laže. Ne prilepimo mu etikete lažnivca, ampak mu dajmo priložnost, da se spremeni. In vzor otroku bodite tudi starši s svojo iskrenostjo in resnicoljubnostjo.
Čas v katerem živimo, je čas dvomov, je moralno sporen, čeprav imamo svobodo izbire. Kljub svobodi pa smo čedalje bolj negotovi in ne verjamemo ter zaupamo več nikomur. Nekako se vedno bolj oddaljujemo od resnice, izginja pojem resnica. Zavedajmo se, da je resnica priložnost za boljše življenje, ne smemo ostati ravnodušni in se prepustiti manipulaciji tistih, ki želijo vse imeti pod svojim nadzorom. Ne smemo obupati in razmišljati, da pa morda določenim spremembam ne bomo kos. Vse je odvisno od nas samih. Zato pojdimo v naravo, naučimo se meditacije, družimo se z ljudmi, ki so nam enaki, ki sovražijo laž in manipulacijo. Meditacija v naravi nam bo prinesla novo energijo, energijo, ki nam bo pomagala iskati…resnico.
