Ronaldo – prvi strelec svetovnih prvenstev v nogometu



Bliža se svetovno prvenstvo v nogometu 2014. Od 12. junija do 13. julija 2014 bo potekalo v Braziliji, kjer je nogomet »sveti« šport. Ko pomislim na ta veličastni dogodek, se najprej vprašam, ali bo letos komu uspelo prehiteti Luisa Nazaria De Limo Ronalda (rojen 18. septembra 1976), ki je na svetovnih prvenstvih dosegel 15 golov. Tako si kot športni navdušenec ne morem pomagati, da ne bi posvetil članka Il Fenomenu. Igralcu, za katerega je sam Zinedine Zidane dejal, da je brez kakšnega koli dvoma, najboljši igralec, s katerim ali proti kateremu je kadar koli igral ali s kom je kadar koli treniral (to je Zidanu bilo zelo pomembno, saj je Ronaldo na treningih ostale legende v takratnem Real Madridu dobesedno jezil s tem, ko je z neverjetno lahkoto delal stvari, ki jih ostali niso mogli) in katerega imajo strokovnjaki in navdušenci za enega najboljših nogometašev vseh časov. Ronaldo je s svojimi neverjetnimi predstavami očaral ogromno ljudi in osvajal pomembne ekipne in individualne lovorike. Z besedami in števili se njegove kariere ne da dovolj dobro opisati. Zato svetujem vsem nogometnim navdušencem, da si poleg članka pogledajo njegove mojstrovine tudi na videih, ki kažejo njegove najboljše trenutke v karieri.

Foto: Antônio Cruz/ABr | http://commons.wikimedia.org/ 

Klubska kariera

Cruzeiro

Ronaldo je svojo profesionalno nogometno kariero začel v brazilskem Cruzeiru, pri katerem je leta 1993 na 14 ligaških tekmah dosegel 12 golov in klub vodil do njihovega prvega brazilskega pokala.

PSV Eindhoven

Po svetovnem prvenstvu leta 1994 je Ronaldo (po nasvetu še ene velike brazilske legende Romaria) izbral nizozemski klub PSV za svoj prvi evropski klub. V prvi sezoni (1994/95) je dosegel 30 golov. Drugo sezono ga je pestila prva poškodba kolena (te so žal v veliki meri zaznamovale Ronaldovo kariero in lahko le ugibamo, kaj bi dosegel brez teh poškodb), zaradi katere je zamudil večino tekem. Še vedno pa je na tistih 13 tekmah, ki jih je odigral, dal 12 golov. Ronaldo je bil leta 1995 prvi strelec lige, s PSV-jem pa je leta 1996 tudi osvojil nizozemski pokal. V obeh sezonah skupaj je na 58 tekmah dosegel neverjetnih 54 golov.

Barcelona

Po odličnih predstavah v PSV-ju sta Ronalda opazila Inter Milan in FC Barcelona. Barcelona pa je bila pripravljena zanj odšteti takrat rekordnih 19,5 milijonov dolarjev. V sezoni 1996/97 je Ronaldo na 49 tekmah dal 47 golov. Barcelono je vodil do osvojitve pokala zmagovalcev UEFA, kjer je v finalu dal zmagoviti gol. Barcelono je vodil še do osvojitve kraljevega pokala in španskega super pokala. Bil je tudi prvi strelec španske lige s 34 goli na 37 tekmah. Do sezone 2008/09 je bil zadnji igralec, ki je v ligi dosegel več kot 30 golov. V Barceloni je Ronaldo dosegel svoj fizični vrhunec in po neverjetnih preigravanjih in golih so ga začeli primerjati z legendarnim Pelejem. Ronaldo je s takšno lahkoto premagoval obrambe nasprotnih ekip, da je legenda Real Madrida Jorge Valdano dejal: »On ni človek, on je čreda«. Na koncu leta 1996 je Ronaldo, pri 20 letih, postal najmlajši igralec, ki je postal Fifin najboljši igralec na svetu.

Inter Milan

Ronaldo je po eni sezoni, zaradi nesoglasij pri pogajanju za novo pogodbo, zapustil Barcelono. Poleti 1997 ga je za takrat rekordnih 27 milijonov dolarjev kupil Inter Milan. Ronaldo je v prvi sezoni bil drugi strelec italijanske lige, postal je tudi odličen podajalec, prva izbira za streljanje 11-metrovk, začel je tudi streljati in zadevati proste strele. Na koncu sezone je postal tudi kapetan moštva. Leta 1997 je že drugič zapored postal Fifin igralec leta, k čemu je dodal še Ballon d’Or (najboljši evropski nogometaš). 6. maja 1998 je z Interjem osvojil tudi pokal UEFA. Po nogometnem svetovnem prvenstvu 1998 je končal na drugem mestu za Fifinega igralca leta in na tretjem mestu za Evropskega igralca leta. Takrat je jasno veljal za najboljšega napadalca na svetu.

21. novembra 1999 si je proti Lecceju spet poškodoval koleno in je moral na operacijo. Prvič se je vrnil 12. Aprila 2000, vendar je igral samo 7 minut pokalne tekme proti Laziu, ko si je spet poškodoval koleno. Ta ponavljajoča poškodba je Ronalda prisilila, da je zamudil celotno sezono 2000/01 in velik del prejšnje in naslednje sezone. Po dveh operacijah in mescih rehabilitacije se je vrnil in zaigral na svetovnem prvenstvu 2002, kjer je Brazilijo tudi vodil do osvojitve naslov prvaka. Kasneje leta 2002 je še tretjič dobil nagrado za Fifinega najboljšega igralca. Ronaldo je v Italiji dobil svoj prepoznavni vzdevek Il Fenomeno (fenomen). Za Inter je na 99 tekmah dosegel 59 golov.

Real Madrid

V sezoni 2002/2003 ga je za 46 milijonov evrov kupil Real Madrid. Prodaja njegovih majic je takrat podrla vse rekorde. Zaradi poškodbe ni mogel zaigrati do oktobra 2002, vendar so navijači vseeno vzklikali njegovo ime. V svojem debiju je zadel 2 gola in je prvo sezono v španski ligi dosegel 23 golov ter z tudi Realom osvojil naslov prvaka španske lige. Z Realom je leta 2002 osvojil tudi medcelinski pokal in leta 2003 tudi španski super pokal. Ronaldo je s hat-trickom (tremi goli) pomagal izločiti Manchester United iz četrt finala lige prvakov. Ronaldo je bil v 80. minuti zamenjan in je prejel stoječo ovacijo iz obeh strani navijačev. Proti koncu sezone 2003/04 se je zopet poškodoval. Posledično je Real izgubil kraljevi pokal in v četrt finalu izpadel iz lige prvakov. Tisto sezono je bil s 24 goli prvi strelec lige. Naslednjo sezono je dosegel 21 golov v španski ligi. Zadnji dve sezoni v Realu je dosegel po 14 golov na 23 tekmah in 1 gol na 7 tekmah v španski ligi. Poškodbe in težave s telesno težo so močno vplivale na njegove rezultate in na odnos s klubom. Zato ga je tudi zapustil. Skupno je za Real dal 104 gole na 177 tekmah.

Foto: Antônio Cruz/ABr | http://commons.wikimedia.org/
Najboljši strelec svetovnih prvenstev v nogometu v enem izmed njegovih številnih preigravanj.

AC Milan

30. januarja 2007 se je Ronaldo pridružil AC Milanu. V tem klubu je v prvi sezoni, (2006/07), kljub temu, da je bila njegova nogometna kariera že v vidnem zatonu, na 14 tekmah dosegel 7 golov. V sezoni 2007/08 je, zaradi težav s telesno težo in ponovne poškodbe kolena, dal le 2 gola. Tako je za AC Milan na 20 tekmah dal 9 golov. Kar je še vedno dobro razmerje za zelo obrambno usmerjeno italijansko ligo. Po poteku pogodbe mu AC Milan le-te ni več podaljšal.

Ronaldo v svoji karieri ob vseh lovorikah ni uspel osvojiti lige prvakov. AC Milan je v sezoni, ko je tja prišel Ronaldo sicer osvojil ligo prvakov, a je bil Ronaldo tam še vedno vezan na Real Madrid

Corinthians

9. decembra 2009 je Ronaldo podpisal pogodbo z brazilskim Corinthiansom. Klubu je z 10 goli na 14 tekmah pomagal osvojiti prvenstvo Paulista. Z njimi je osvojil tudi svoj drugi brazilski pokal. Leta 2009 je tako za klub dosegel 23 golov na 38 tekmah. V sezoni 2010 je dosegel 12 golov na 27 tekmah in 0 golov na le štirih tekmah v sezoni 2011. Februarja 2011 si je končno priznal, da mu telo zaradi vseh pretrpljenih poškodb ne dopušča več igrati in se je tako tudi upokojil.

Reprezentančna kariera

Ronaldo je za Brazilijo prvič zaigral leta 1994. Z reprezentanco je kot 17 letni fant odšel tudi na svetovno prvenstvo 1994, vendar tam ni igral. Na olimpijskih igrah 1996 je  pomagal Braziliji osvojiti bronasto medaljo.

Svetovno prvenstvo 1998

Na to svetovno prvenstvo je prišel kot najboljši igralec na svetu in je do finala dosegel 4 gole in 3 podaje. Na noč pred finalom pa je doživel simptome epileptičnega napada . Ronalda so zato najprej odstranili iz začetne postave, vendar je vseeno hotel igrati. Igral je slabo in posledično je Brazilija finale proti Franciji izgubila s 3:0. Adrian Williams, profesor klinične nevrologije na univerzi v Birminghamu je dejal, da Ronaldo na tej tekmi sploh ne bi smel igrati.

Svetovno prvenstvo 2002

Na tem tekmovanju je Ronaldo Brazilce vodil do osvojitve njihovega rekordnega petega svetovnega pokala (tudi ta rekord je vredno spremljati, saj ima Italija 4 svetovne pokale). Zadel je proti vsem ekipam, razen proti Angliji in je z 8 goli končal kot prvi strelec prvenstva. V finalu je zadel oba zmagovalna gola in tako je bil to zanj (kot bi to bilo za vsakega nogometaša) sanjski konec prvenstva in tudi vrhunec nogometne kariere.

Svetovno prvenstvo 2006

Pred in med tem tekmovanjem so bili navijači zaradi Ronaldove prevelike telesne teže močno nastrojeni proti njemu. Il Fenomeno je kljub vsem problemom, preden je Brazilijo v četrt finalu izločila Francija, dosegel 3 gole in je poleg Jürgena Klinsmanna postal edini nogometaš, ki je dosegel po vsaj 3 gole na vseh treh svetovnih prvenstvih. Ta rekord je na svetovnem prvenstvu 2010 izboljšal Miroslav Klose, ki je na 3 prvenstvih dosegel po vsaj 4 gole. Ronaldo je tako leta 2006 s 15 doseženimi goli na svetovnih prvenstvih tudi podrl rekord Gerda Müllerja, ki jih je dosegel 14. Trenutno je Ronaldo še prvi strelec svetovnih prvenstev, vendar se to zna prav kmalu spremeniti.

Svetovno prvenstvo 2014

Miroslav Klose se je na svetovnem prvenstvu 2010 s 14 doseženimi goli nevarno približal Ronaldovemu rekordu in bo zdaj imel možnost, da na svetovnem prvenstvu 2014 njegov rekord tudi podre. To dejstvo me kot velikega Ronaldovega privrženca dela močno nestrpnega. Svetovno prvenstvo je že samo po sebi veličastni dogodek, ko pa gre za tako pomemben rekord pa postane vse še bolj zanimivo in napeto.

Zaključek

Ronaldo bo meni in vsem nogometnim navdušencem, ki so imeli privilegij gledati njegove predstave, ne glede na to kar se bo zgodilo s tem njegovim rekordom, za vedno ostal v srcu. Igralec, ki je na 518 klubskih tekmah dosegel 352 golov (0,68 gola na tekmo), na 98 reprezentančnih tekmah dosegel 62 golov (0,63 gola na tekmo), navduševal ljubitelje nogometa s svojimi neverjetnimi potezami, bil 3x izbran za najboljšega igralca na svetu (le Messi je dobil to priznanje 4x), imel ogromno ostalih individualnih dosežkov (npr. prvi strelec lig, Ballon d’Or (1997 in 2002), Goal.com igralec desetletja (43,63% glasov)…), pomagal osvojiti 13 klubskih prvenstev in pokalov (med temi osvojitev španskega prvenstva in pokala UEFA), pomagal Braziliji do osvojitve dveh Ameriških pokalov, Fifinega konfederacijskega pokala, bronaste medalje na olimpijskih igrah leta 1996 in vodil Brazilijo do osvojitve svetovnega prvenstva 2002 ter se tudi upokojil kot prvi strelec le teh, vse to ob številnih zelo resnih poškodbah, si res zasluži ime Il Fenomeno.

4 komentarji

  1. Klose je izenačil Ronaldov rekord. Imam občutek, da ga bo tudi prehitel. Kot Ronaldovega fana me to boli, ampak čestitke Kloseju. Človek ima voljo in nos za gol.

  2. Klose je prehitel Ronalda in je sedaj s 16 goli najboljši strelec svetovnih prvenstev v nogometu.

    Čestitke.

  3. No, zdaj boš moral pa napisati nov članek – o Miroslavu Kloseju 🙂 Če bi on igral vsako tekmo na tem Mundialu, bi rekord padel še hitreje, se mi zdi.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*