Zagotovo je sajenje krompirja med vrtičkarji eno izmed najbolj priljubljenih spomladanskih opravil. Krompir spada med nezahtevne a donosne vrtnine, zato ni presenetljivo, da ga goji skoraj vsak domači vrtnar. Za uspešno rast in bogat pridelek pa sajenje krompirja zahteva nekaj znanja o sajenju, pravilni pripravi tal in podobnih dilemah, s katerimi se vrtnarji včasih srečujejo.
Kdaj je najboljši čas za sajenje krompirja?
Sajenje krompirja se običajno začne od marca naprej, ko je zemlja ogreta na vsak 8 stopinj Celzija. Zgodnejše sajenje nima smisla, kajti gomolji se pri nižjih temperaturah razvijajo počasneje, v hladni in mokri zemlji lahko pričnejo gniti, poleg tega pa so bolj izpostavljeni boleznim.
Obstajajo različne sorte krompirja, kar pomeni, da se nekatere sadijo nekoliko prej kot druge. Kljub temu morajo biti tla ustrezno segreta, pri tem si je možno pomagati tudi s prozorno folijo, s katero se lahko nekaj dni prej pokrije tla.
Priprava tal za sajenje krompirja
Pred sajenjem si je seveda treba pripraviti zemljo oziroma gredo. Krompir bo najbolj uspeval v zračnih, rahlih in rahlo kislih tleh. Glineni zemlji je priporočljivo dodati pesek, kompost ali vrtno zemljo za izboljšanje strukture in odcednosti. Greda naj bo prekopana vsak do globine ene lopate, odstrani se kamenje in večje grudice, ki bi lahko ovirale razvoj gomoljev.
Organska gnojila, kot je na primer Neem cake so odlična za gnojenje, ne vsebujejo karence in delujejo tudi kot insekticid. Gnojilo preprečuje pojav strun, polžev, majskih hroščev in koloradskih hroščev – velike nadloge vrtičkarjev. Priporoča se gnojenje dvakrat letno – spomladi in poleti in težav s škodljivci ni več.
Katero sorto izbrati za sajenje krompirja?
Kot že rečeno, poznamo več sort krompirja: zelo zgodnjega, zgodnjega, srednje zgodnjega, srednje poznega in poznega. Med vrtičkarji najbolj priljubljene so zagotovo zelo zgodnje in zgodnje sorte, ki dajo pridelek najprej. Najbolje je v manjše gredice saditi zelo zgodnje sorte, ki dajejo nekoliko manjši pridelek, medtem ko se kasnejše sorte, ki rodijo konec poletja sadijo na večje grede ali njive.
Pri izbiri semenskega krompirja je treba upoštevati tudi okus ter lokalne izkušnje z neko vrsto, pomembno vlogo pa igra tudi kakovost semenskega krompirja. Biti mora zdrav, čvrst in brez znakov bolezni, kot so na primer pege, gnitje ali plesni. Semenski krompir je treba kupiti takoj, ko je na voljo na trgu, saj so najboljše sorte hitro razprodane.
Sajenje krompirja – postopek
Krompir se sadi v med seboj približno 60 – 75 cm odmaknjene vrste, medtem ko so gomolji med seboj sajeni na razdalji 25 – 35 cm. Globina sajenja je odvisna tudi od velikosti gomoljev, torej: plitvo sajenje za mrzla, vlažna in težka tla – 0 do 2 cm debela plast, ki pokriva gomolje, srednje globoko sajenje 2 do 5 cm ter globoko sajenje več kot 5 cm.
Sajenje krompirja, nega in pobiranje pridelka
Krompir res ni zahteven za nego, vendar pa se, ko rastlina pokuka iz zemlje in doseže kakšnih 15 cm, priporoča osipavanje – to pomeni, da se okoli stebla nagrne zemlja, s tem pa se zaščiti razvijajoče gomolje pred svetlobo, ki bi povzročila, da krompir ozeleni in dobi grenak okus. Osipavanje je dobro tudi za ohranjanje vlage in zmanjševanje plevela.
Z zalivanjem ni pretirane skrbi, kajti pretirana vlaga lahko povzroči gnitje. Priporočljivo je zalivati redkeje oziroma nekoliko pogosteje v primeru bolj sušnih obdobij. Poskrbeti je treba tudi za zatiranje plevela, ki krompirju odvzema hranila, vlago in prostor. Redno okopavanje je zato zelo pomembno ter prav tako spremljanje morebitnih pojavov bolezni, kot je krompirjeva plesen.
Če bo vse prav, lahko, pri zgodnjih sortah, že 60 – 90 dni po sajenju pričakujemo domači krompir. Znaki, da je čas za pobiranje se kažejo z rumenjenjem in sušenjem listov. Gomolje se nato shrani na hladno, temno in suho mesto in tam bodo kakovostni ostali tudi več mesecev.
