Nisem. Poglej, vse so lepše. Če bi imela skodrane lase, polnejše ustnice, temnejšo polt, večje oči, potem pa bi morda bila… Se sliši znano?
Ko opazujem ženske preko fotografij, medijev, itd. vidim lepoto, ki me v trenutku zbode. “Uau”, kako je lepa. Ko bi le jaz tako izgledala. Pri tem pa pozabljam, da fotografija o tej osebi ničesar ne pove. Prav tako bi lahko na fotografiji bil tudi predmet. In vse kar lahko resnično ocenim je, ali se mi dopade ali ne.
Verjamem, da je vsakdo že imel izkušnjo s hitro hrano, ko si naročiš res dober hamburger. Takšen kot na meniju. “Mmmm” to bo okusen. Dobiš pa nekaj, kar na sliko menija skoraj, da ne spominja in se malo za šalo malo za res sprašuješ: Hm, kaj je narobe s to “sliko”?
Tako je tudi s fotografijami, s katerimi se dnevno primerjamo. Gre za fotografijo ženske, ki je tako obdelana, da vsi verjamemo, da je na njej resnična oseba. In kolikokrat si rečemo same pri sebi: “Taka bi morala biti tudi jaz”. Vendar temu ni tako. Res je, da je fotografija nastala na podlagi resnične ženske. Vendar na njej ni ona. Ne me narobe razumet, ne trdim, da je ženska na plakatu (ali v drugih medijih) v resnici nekdo drug ali da gre za risbo. Niti ne trdim, da je oseba grda. Trdim pa, da fotografija te ženske ni ona sama. Namen teh fotografij ni prikazati lepoto osebe, ampak prodajati.
Ženske pa nismo samo premikajoče se fotografije. Smo mnogo več. Smo bitja s svojo naravo. Telo je samo delček nas. Telo lahko prikažeš na fotografiji, žal pa ne narave osebe, ki je na njej. Kar je na ženski zares lepo se ne vidi na podobi iz fotografije. To kar je zares privlačno se vidi, ko žensko spoznaš, ko se z njo družiš. Ženska je nežna, sočutna, je mehka in neverjetno močna. Ne fizično, ampak notranje. Ženska je bitje, ki jo vsi občudujemo.
Smo odlične prijateljice, predane in iskrene. Ženske smo čuteče in intelektualne. Imamo neverjetno sposobnost odrekanja za druge. Ženske smo lepe. Ne samo zaradi svojega telesa, ampak tudi zaradi karakterja in vseh značilnosti, veščin in sposobnosti, ki jih imamo. Verjemite ali ne to je tisto, kar je privlačno.
Žal pa smo se pustile prepričati, da je lepoto možno skrčiti na fotografijo. Verjamemo, da bomo potem, ko bomo imele manj kil, čvrsto zadnjico, daljše trepalnice, lepe. Ali ko si bomo operirale to ali ono. Oh, če bi imela večje prsi, manjši trebuh, lepši hrbet, dolge noge… Hej, pa kje se konča?! Nikoli ne bomo mogle biti navidezno tako popolno lepe, kot podoba s katero se primerjamo. Pa veste zakaj? Zato ker je vsaka ženska svoje individualno, unikatno bitje.
Tako. Tudi ti. Imaš telo, ja, ampak imaš tudi veselje, razumevanje, spoštovanje, ljubezen, privlačnost. Si ranljiva, si krhka, pa kljub temu neverjetno sposobna in trdna. To je tisto, kar te dela lepo.
Ti si lepa, ker si resnična.
Predstavljaj si svoj najljubši predmet, okras ali svojega hišnega ljubljenčka… Ali ni lep, ali ni že popoln? Koliko časa nameniš temu, da ugotoviš, kako bi ga še popravila, izboljšala, da bo še popolnejši? Najbrž nič, ker ti je všeč takšen kakršen je. Popoln je, tak kot je. Prah obrišeš, da sije v vsej svoji lepoti, vendar ga nočeš drugačnega.
V tebi se skriva nekaj res dragocenega. In kadar želiš storiti še kaj za svojo lepoto, odkrivaj svoje dragocenosti, svojo naravo. Svoj čas namesto v popravljanje svojega telesa usmeri v stvari, ki jih imaš rada, v katerih uživaš, a ti zmeraj zmanjkuje časa zanje. Tako bo lepota kar žarela iz tebe. Telo pa neguj, ker ga imaš rada in ga sprejemaj z vsemi nepopolnostmi. Samo tvoje je in zato popolno in čudovito.
