Škofjeloški grad – del zgodovine, ki obstaja v sedanjosti



Škofjeloški grad je prvi izmed gradov v Sloveniji, katerega sem pred kratkim obiskala. Gradovi v Sloveniji spadajo med kulturno dediščino in le-to je treba ohraniti. Škofjeloški grad je bil zgrajen leta 1202 in bil tekom let večkrat obnovljen. 816 let zgodovine je pred nami in veliko se je zgodilo v tem času.

Do pobočja Škofjeloškega gradu vodita dve poti. Prva opcija je, da se tako kot jaz povzpnete peš po strmi poti iz mesta. Druga opcija pa je, da se tja pripeljete po vozni poti iz jugo-zahoda. Ko pridete na vrh in prestopite železna vrata, zagledate na jugo-zahodnem vogalu obrambni stolp. Stolp je dvonadstropen in okrogel, pokrit s stožčasto streho.

Na jugo-vzhodnem vogalu lahko vidite še en obrambni stolp, ki je podoben stolpu na jugo-zahodnem vogalu. Razlikuje se tudi v tem, da je večji od stolpa na jugo-zahodnem vogalu. V njegovi kleti je bila grajska ječa in mučilnica.

Po prispetju na Škofjeloški grad sem se v tamkajšnji gostilni okrepčala z Loka kavo. Kako je videti terasa gostilne, si lahko ogledate v videu, ki sem ga posnela: www.facebook.com/natasa.nikolova.712/videos/10214092864370331/.

Leta 973 je nemški vladar Oton II. podaril freisinški škofiji mesto Škofja Loka, ki je bilo sedež loškega gospostva. Kmalu po prejemu loškega ozemlja so freisinški grofje zgradili prvotni grad in ga poimenovali “castrum firmissimum” iz Lonca. Ta izraz  je uporabljen v listini iz leta 1202 in v latinščini pomeni zelo trden grad. V drugih listinah je grad prvič omenjen že leta 1215. Vendar se ni izkazal kot zelo trden grad, saj ga je potres v mesecu marcu leta 1511 skoraj povsem porušil. Sledila je obnova, katero je naročil škof Filip. Izkazalo se je, da je bila škoda tolikšna, da so morali Škofjeloški grad praktično na novo pozidati. Prvemu potresu je sledil še en potres leta 1691. Nastalo škodo so odpravljali šele med leti 1716 – 1722 po naročilu škofa Janeza Frančiška.

Država je grajsko stavbo leta 1792 sekvestrirala, kar pomeni uradno določiti začasno upravljanje premoženja in v njej odprla razne urade. Leta 1803 je je bil Škofjeloški grad podržavljen in s tem je bilo tudi uradno konec loškega gospostva. Leta 1870 je grad kupil ljubljanski industrialec Fidelis Terpinc in ga pet let kasneje prodal Emiliji Baumgartner. Grad so hčere Emilije Baumgartner prodale za 10.000 kron in tako je Škofjeloški grad leta 1890 prešel v last uršulink. Grajsko stavbo so preuredile v samostansko šolo in leta 1892 začele z prenovo, ki je trajala malone dvajset let.

Leta 1941 se je začela 2. svetovna vojna in Nemci so zasedli grad, uršulinke pa pregnali. Pregnali so jih vse do vasi Sveti Duh, kjer so leta 1956 kupile Ajmanov grad. Ajmanov grad so zažgali domači partizani in je bil v zelo slabem stanju. V veži gradu se je tam, kjer naj bi bila streha, videlo nebo. Leta 1959 je občina prevzela Škofjeloški grad.

Ko sem spila kavo, sem se odpravila na sprehod. Najprej sem se raziskovanja gradu lotila proti jugo-vzhodu in pri tem posnela še en video: www.facebook.com/natasa.nikolova.712/videos/10214092894211077/. Pot okoli gradu po tej strani se konča, ko prispete do severo-vzhodnega vogala. Tam je manjši pravokotni stolpasti izzidek s portalom polkrožne oblike. Nad portalom so vidni utori za dvižni most. Pod dvižnim mostom je bil obrambni jarek, ki je obkrožal cel grad. Danes je obrambni jarek zasut.



S sprehodom nisem mogla več nadaljevati po tej strani, zato sem se obrnila in se po isti poti vrnila nazaj. Na pot okoli Škofjeloškega gradu sem se odpravila po drugi strani proti severu. Najprej sem prišla do zidov gradu na severo-zahodni strani in videla na polici enega izmed oken ptičjo hišico. Na gradu so ptice doma.

Pot je vodila naprej in slikala sem še en del Škofjeloškega gradu s severo-zahodne strani. Mogočni temelji stojijo še danes in dajejo trdno oporo gradu.

Pot se tu spusti navzdol in pridete lahko vse do začetka severne strani, naprej pa ne. Severno pobočje Škofjeloškega gradu je s strateškega vidika nemogoče osvojiti, saj bi za kaj takega morali najprej splezati po skali. Tudi če bi nam to po kakšnem nerealnem scenariju uspelo, bi nas ustavili gladki zidovi na severni strani te utrdbe.

Grajsko stavbo so večkrat obnavljali in je bila včasih štiritraktna. Če se sedaj odpravite proti zahodu, se lahko sprehodite po grajskem vrtu, ki je hkrati muzej na prostem. Tam si lahko ogledate kamenje iz rimskega obdobja.

Če s sprehodom nadaljujete po poti proti zahodu, pridete do tega drevesa. Drevo sem slikala iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da je na njem še ena ptičja hišica. Drugi razlog je, da sem opazila novo drevo, ki so ga posadili pred kratkim. Domnevam, da so na Škofjeloškem gradu že prebrali tudi moj članek o zdravju z naslovom: www.preberite.si/drevo-in-filozofija-zivljenja-resite-podnebje/. Kasneje se je izkazalo, da so razlogi za to sliko trije. Na sliki se v ozadju vidi streha Škoparjeve hiše iz 16. stoletja. V tej hiši so stanovali kajžarji in mali kmetje od 16. do konca 19. stoletja. Hiša je muzej na prostem, ki prikazuje kulturo bivanja kajžarjev in malih kmetov širše loške okolice v tem obdobju. Škoparjeva hiša je eden prvih muzejev na prostem v Sloveniji. Postavili so ga leta 1962, takrat so staro Škoparjevo hišo prenesli iz Puštala na grajski vrt.

Pri tem drevesu sem se obrnila in šla nazaj proti gradu. Prišla sem do grajskega dvorišča, ki je v današnjih časih tudi prostor za koncerte na prostem. Utrinke s koncertov si lahko ogledate na: www.facebook.com/pages/Loški-Grad-Škofja-Loka/1560932117326197. Grajsko dvorišče sem slikala z vhoda v Loški muzej.

Loški muzej Škofja Loka je bil ustanovljen v prostorih gradu leta 1939. V muzeju si lahko ogledamo naravno in kulturno dediščino škofjeloškega območja. V preteklosti je to območje pripadalo bavarski škofiji Freising od leta 973 do leta 1803, to je 830 let. Razstavni prostori Loškega muzeja se nahajajo v kleti, pritličju in prvem nadstropju. V kletnih prostorih si lahko ogledate kopije gotskih fresk in galerijo Škofjeloških likovnih umetnikov 20. stoletja. V pritličju si lahko med drugim ogledate gradove na Loškem, Loško gospostvo, mesto Škofja Loka, srednjeveško umetnost…. V prvem nadstropju si lahko med drugim ogledate črno kuhinjo, klobučarstvo, zbirko novejše zgodovine, arheološko zbirko…. Prihajajoči dogodki so objavljeni na: www.facebook.com/pg/LoskiMuzejSkofjaLoka/events/.

Z obiskom na Škofjeloškem gradu sem pričela potovanje po gradovih v Sloveniji. Gradovi vabijo na obisk s svojo mogočnostjo in zgodovino.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*