Viski, kilti, klani, pokrajina … bi bile za marsikoga prve asociacije na Škotsko. Sama bi dodala še haggis – tradicionalna škotska jed (polnjen ovčji želodec), ljudje z neverjetnim smislom za humor, vreme, ki spektakularno dopolnjuje prečudovito pokrajino, Lochs – jezera ledeniškega izvora, zajci in še in še. Vse to začara človeka, da si vedno znova želi nazaj.
STARO je beseda, ki v mojem besednjaku najbolje opiše škotsko naravno in kulturno krajino. Soteske (Glens) in vrhovi, najvišji meri 1200 metrov. Morfologija škotskega višavja je zelo privlačna. Muhasto vreme in prostranost zahtevata od pohodnikov dobro pripravljenost in opremo. Pokrajina je gosto posejana z ledeniškimi jezeri, ki nudijo priložnosti za ribolov, vodne športe in seveda kopanje. Ne trudite se opozarjati Škote, da ima Bohinjsko jezero samo 19 stopinj, ko pa je kopanje v severnem morju pri 15-17. stopinjah čudovit poletni izlet. Tudi skok v enega izmed lochov vas ne bo ravno ogrel. Z združitvijo te geografske značilnosti in škotske mitologije, ima Škotska enega izmed svojih najbolj prepoznavnih turističnih produktov, že stoletja namreč pustolovci iščejo pošast Nessie v najbolj znanem Loch Ness.
Eno neštetih jezer.
BARVE dajejo Škotski geografsko in klansko identiteto. Ko se ozrete po škotskem hribovju, opazite tri prevladujoče barve: temno zeleno/rjavo, črno-sivo in svetlo zeleno. Zemlja v višavju ni posebno rodovitna, zato se tam ukvarjajo pretežno z ovčerejo. Hribovje pa je preraščeno z grmičevjem, ki ga ovce ne popasejo, zato kmetje načrtno požigajo tretjino pašnikov in od tod pasovi različnih barv travnikov.
Barve Škotske.
Druga pomembna barva škotske, je barva tartana. Tradicionalno volneno blago, ki je skozi stoletja izražalo pripadnost določenemu klanu z uporabo klanskih barv. Najbolj znani produkt je kilt, ki ga še danes Škoti nosijo kot dokaz njihove nacionalne identitete. Pripadnost klanom je danes v ozadju in izbira barv bazira bolj na osebnem okusu. Na žalost si sama še nikoli nisem drznila preveriti ali še vedno drži tradicija, da moški pod kiltom ne nosijo spodnjega perila.
Škotska tradicionalna oprava in škotske dude. Izredno močan inštrument, priporočljivo poslušanje v odprtih prostorih.
VREME je angleško. Ampak nikar Škotom ne omenjajte Angležev. Najboljši čas za obisk Škotske je maj in junij, saj je takrat navadno najlepše vreme. Kasneje v poletju pa zaradi velike količine vodnih virov zapretijo komarji. Ostali del leta je vreme neprijazno, deževno, mrzlo. Zaradi bližine Atlantika in lege Škotske, so hitre spremembe vremena nekaj vsakdanjega. Z vremenom se Škoti ne obremenjujejo, le za dež imajo skoraj toliko izrazov kot Inuiti za sneg. Turisti pritegnejo pozornost na ulicah. Zakaj? Ker pravi Škot ne uporablja dežnika!
VISKI in jaz ne greva skupaj. Saj vem, saj vem! Na Škotskem, pa ne piješ viskija! Trudila sem se, poskusila, a ta največji škotski izvozni produkt, po mojem grlu ne steče prav rad. Viski proizvajajo iz ječmena in ga nato starajo v hrastovih sodim, vse tja do 50 let. Poznamo malt viski (samo en tip viskija) in mešane viskije, ki so sestavljeni iz različnih malt viskijev. Strokovnjaki, ki izdelujejo viskije so izredno cenjeni, saj je nasploh pri mešanih viskijih najpomembneje, da vsakič znova izdelajo izdelek z istim okusom.
Najstarejša, še delujoča destilarna viskija.
ŠKOTI so s svojim smislom za humor osvojili moje srce. Največ šal izvira iz njihovega odnosa do Angležev, a njihov humor sega celo vse do Slovenije.
Največja tragedija v zgodovini Škotske se je zgodila, ko sta se s tektonskimi premiki združili Škotska in Anglija.
Škoti so dejansko izgnani Bohinjci! V Bohinju so preveč zapravljali, pa so jih izgnali in tako so pristali na Škotskem.
ANGLEŽEV pa res ne marajo. Že večkrat sem omenila, da med narodoma obstajajo trenja in to ne majhna. Škotska in Anglija imata neverjetno in zelo krvavo zgodovino. Spori in vojne se med državama vlečejo skozi stoletja. Vrhunec tega spora pričakujejo v obliki referenduma o popolni osamosvojitvi Škotske. Že danes v celotni Veliki Britaniji vlada določena suverenost posameznih članic, od tega ima Škotska največjo avtonomnost, lasten parlament in vlado. A o finančnih in obrambnih zadevah še vedno odloča London.
Tudi sama sem bila deležna trenj. Škotska in Anglija imata isto valuto, vendar je na angleških bankovcih slika kraljice, na škotskih je pa ni. In čeprav sta po zakonu valuti enakovredni sem v trgovini doživela spor, ko je prodajalka vrnila kot drobiž angleški bankovec. Kupec ga ni želel sprejeti, in to je izrazil zelo naglas. Tako je moja majica I <3 London počivala v omari. A niso vsi tako zagreti separatisti. Marsikdo se zaveda, da bi osamosvojitev Škotske znala biti težavna, saj ima le-ta precej manjši BDP od Anglije in precej višjo nezaposlenost.
ZAJCI za konec. V svojem bivanju na Škotskem sem imela izredno srečo, da sem se veliko vozila po prostranih hribovjih osrednje škotske, kjer so ceste ozke le za en osebni avtomobil in so na vsakih nekaj sto metrov urejeni prostori za umik s cestišča. Tako je potrebno voziti od enega do drugega odmikališča. Stvar izvrstno deluje, dokler ne srečaš turista. A občutek praznega prostora je neverjeten. Voziš se lahko uro in več, pa boš srečal le ovce in seveda zajce. Na enem izmed izletov je moja gostiteljica ustavila avto in rekla naj spustim okno, zaploskam in opazujem. Ok, saj sem sredi ničesar in ne bo nihče videl. Ustavi avto, jaz zaploskam in nato par sekund nič, po cca. 15 sekundah se je iz vsepovsod usulo stotine zajcev. Jaz nisem mogla verjeti svojim očem, gostiteljica pa se je lahko samo smejala mojemu presenečenemu pogledu.
Niso zajčki, so pa oranžne ovce (potopljene v solucijo proti zajedavcem).
ŠKOTSKA začara in zasvoji, človek se je ne nasiti in bi si je želel le še in še.
(Foto: Janja Sivec)
