Sladoled je izdelek, ki ga imamo radi vsi, stari in mladi. Sladoled je najstarejša sladica in sicer naj bi ga izdelovali že 1100 let pred našim štetjem in to na Kitajski. V Evropo pa naj bi njegov recept prinesel znani pomorščak Marco Polo. Sladoled, kot ga mi danes uživamo, pa je nastal nekje v 17. stoletju in sicer v Angliji. Kakorkoli že, sladoled je izdelek, ki daleč najbolj priljubljen in se njegova poraba v industrijsko razvitih državah giblje nekje od pet pa do šestindvajset litrov na prebivalca. Nekatere raziskave kažejo, da se največ sladoleda poje v Novi Zelandiji, takoj za njimi so Američani, v Evropi pa prednjačijo Švicarji, ki ga pojedo kar 14,4 l na osebo. In kaj vsebuje takega sladoled, da ga imamo vsi tako zelo radi in se nam cedijo sline že ob njegovem imenu?
Njegove najpomembnejše sestavine in značilnosti teh sestavin lahko opišemo takole:
- Na gladko strukturo, na čvrstost in hranilno vrednost sladoleda vpliva suha snov, katere pa ne sme biti preveč, saj potem ne dosežemo pravega hladilnega učinka.
- Sestavni del sladoleda je tudi maščoba, ki pomembno vpliva na njegovo aromo, na čvrstost in okus. Seveda preveč maščobe poveča energetsko vrednost sladoledu in je potem redilen. Nekateri uporabljajo namesto mlečne maščobe kokosovo mast ali pa kakšno drugo vrsto rastlinskih maščob.
- Sladkor v sladoledni masi zaseda nekje od 13% do 18 % količine, laktoza(mlečni sladkor) , če jo je preveč, lahko povzroči kristalizacijo in poslabša sladoledu okus.
- Snovi, kot je na primer mleko v prahu, daje izdelku gladko strukturo, potrebno čvrstost in veže večje količine zraka.
- Stabilizatorji dajejo sladoledu smetanast okus, vendar ga ne sme biti preveč, saj je potem sladoled prečvrst.
- Emulgatorji skrbijo za okus sladoleda.
- Razne arome in barvila morajo ustrezati deklariranemu okusu sladoleda in morajo biti naravni.
- Kot dodatek se uporabljajo razne sadne baze, pasterizirano sadje, zamrznjeno sadje .
Izdelovanje sladoleda je seveda skrivnost vsakega izdelovalca sladoleda, vendar so faze ponavadi naslednje: Priprava ustreznih osnovnih sestavin, sledi priprava mešanice v pravem razmerju, pasterizacija sladoleda oziroma zmesi pri temperaturi 85 stopinj in sicer je pasterizacija omejena na 15 sekund. To zagotavlja zdravstveno neoporečnost izdelka Potem sledi homogenizacija, katera poskrbi, da so sestavine dobro povezane. Nato sledi faza hlajenja sladoleda pri 4 stopinjah Celzija. Samo »zorenje« sladoleda traja od 4 pa do 24 ur in vpliva na harmonizacijo aromatičnih sestavin. In na koncu še zamrzovanje sladoleda pri – 3 do -7 stopinjah Celzija.
Katere vrste sladoleda pa poznamo?
Seveda poznano več vrst sladoledov, naj jih nekaj naštejem:
- Krem sladoled, ta je izdelan iz steriliziranih ali pasteriziranih sestavin mleka. Vsebuje najmanj 8% mlečne maščobe , 14% sladkorja, 30%suhe snovi ter 0,5% emulgatorjev in stabilizatorjev.
- Mlečni sladoled je tudi izdelan iz pasteriziranih in steriliziranih mlečnih sestavin, vendar pa ima 2,5% maščobe in 24 % skupne suhe snovi.
- Mlečni desert, ki je izdelan iz istih sestavin kot mlečni sladoled
- Sadni desert je izdelan iz 5%pasteriziranega sadja
- Aromatizirani sladoled, kateri namesto sadja vsebuje arome
- Vodni desert, ki je izdelan iz aromatizirane in obarvane vodne raztopine sladkorja z dodatkom sredstev za zgoščevanje.
Pri proizvodnji sladoleda se uporabljajo še razni tako imenovani aditivi in ti so: razna barvila, arome, stabilizatorji in emulgatorji. Za barvanje sladoleda se uporabljajo naravna barvila in sicer v takih količinah, da dobi masa oziroma sladoled ustrezen videz. Uporabljamo tudi naravne arome kot so etil vanilin, vanilin,kakav v prahu, kakavove izdelke, čokolado v prahu, kavo v prahu, kavni izvleček, razno lupinasto sadje, sadne izdelke, kot so sadna kaša, pasterizirano sadje, koncentriran sadni sok, karamel, aroma ruma, ipd. Vsi ti izdelki dajejo sladoledu želen vonj in okus. Uporabo le- teh pa ureja pravilnik o kakovosti preparatov. Kot stabilizatorje in za vezavo sladoleda poskrbijo snovi kot so : agar-agar, želatina, pektin, celuloza, karuba guma in še bi lahko naštevali.
Sladoled,kremast, sladek, različnega okusa, je sladica, ki si jo sedaj na poletje mirne duše lahko večkrat privoščimo. In to brez slabe vesti, saj je sladoled s hranilnega vidika zelo primeren, ker je lahko prebavljiv in je vsekakor manj kaloričen kot druge sladice. Vsebuje kalcij, ki je zelo važen za kosti, vitamine A, D ter beljakovine. Privoščimo si ga lahko vsi, tudi tisti, ki hujšajo, saj je manj kaloričen od drugih sladic. Pa še ena zanimivost: 24 marec naj bi bil evropski dan sladoleda, ki bi hkrati služil tudi njegovi promociji.
Pa še recept za pripravo vanilijevega sladoleda:
Za eno osebo potrebujemo: eno jajce, 100 mililitrov delno posnetega mleka, palčka vanilje ter 15 gramov sladkorja.
Kako ga pripravimo?
Vaniljo damo v lonček in dodamo mleko. Oboje grejemo do vretja, nato pustimo počivati eno uro. Jajce stepemo s sladkorjem, med mešanjem dodajamo mleko, iz katerega smo predhodno odstranili palčko vanilje. Ponovno pristavimo na štedilnik in mešamo, dokler se masa ne zgosti. Nato vlijemo v modelčke za sladoled ter postavimo v hladilnik. Ko se zmes začne strjevati, še enkrat premešamo z električnim mešalnikom. Postopek ponovimo še dva do trikrat. Če imamo aparat za sladoled, nam ta postopek seveda olajša. Uživajte.
