Na začetku vojne so slovenski komunisti okraševali hiše z rdečimi nacističnimi zastavami – 2.del



Neme priče je knjiga, ki v grobem obravnava množične poboje nasprotnikov komunizma med leti 1941-1946. V slovenski zgodovini je bil to najbolj travmatični in žalostni del naše zgodovine. Več kot 100.000 ljudi je bilo pobitih v Sloveniji samo po koncu 2. svetovne vojne. Mnogo je še neraziskanih vojnih zločinov, katerih priča so le posmrtni ostanki pobitih Slovencev. Žal je večina morilcev slovenskega naroda že pomrla, še vedno pa lahko ugotovimo odgovornost organizacij, katere so svoje pristaše pooblastile, da lahko pobijajo politične nasprotnike.

Avtor Marko Štrovs je v knjigi pisal, da so na začetku druge svetovne vojne v Sloveniji z rdečimi nacističnimi zastavami zlasti komunisti okraševali hiše. Razlog je bil v dejstvu, da je bila njihova zaščitnica Sovjetska zveza nemška zaveznica. Narodno socialistična delavska stranka, nemškega voditelja Hitlerja pa je imela podoben program ter metode delovanja kot komunisti. V nadaljevanju članka bo sledilo nekaj odlomkov iz avtorjeve knjige.

vojna-na-slovenskem

Pri komunistični revoluciji je šlo za vsesplošen rop vse zasebne lastnine

Vodilni slovenski komunisti so se na praksi v Sovjetski zvezi učili, kako lahko pobijajo in terorizirajo politične nasprotnike.

Marx je v svojem projektu komunizma uvedel nagradni sklad za vse, ki bodo izvedli revolucijo – lastnina vseh premožnih ljudi naj bi bila njihov plen. Temu so formalno rekli nacionalizacija. V resnici pa je šlo pri komunistični revoluciji za vsesplošen rop kakršnekoli zasebne lastnine, katero so potem komunisti prevzeli v upravljanje in uživanje. Nasproti nacistom, kateri so za svoje sovražnike razglasili samo Jude ter jih oropali vsega imetja, so bili komunisti v tem pogledu mnogo bolj velikopotezni.

Kot legalna stranka so komunisti v Sloveniji delovali le okoli devet mesecev leta 1920. Jugoslovanski parlament je 29.decembra 1920 prepovedal delovanje KPJ. To je storil, ker se je dogajajo vse več atentatov komunistov na razne visoke predstavnike jugoslovanske vlade in njihovih pozivov o oboroženemu prevratu v državi ter rušenju demokratično izvoljene vlade

Njihovo načelo je bilo Leninovo navodilo, da imajo komunisti tekom vojne dolžnost »želeti svoji kapitalistični državi poraz ter ga izrabiti za vstajo in revolucijo; imperialistično vojno morajo spremeniti v državljansko…« To pomeni: v času, ko je bila država oslabljena zaradi tuje okupacije, morajo komunisti z ropanjem, s pobijanjem ter z izdajo uničiti vse možnosti za morebitno sožitje v državi, sprožiti morajo državljansko vojno in se v njej polastiti oblasti.

Za varstvo pred komunisti so se Slovenci morali obrniti na okupacijsko oblast

S svojo primitivno vero v marksistične dogme so komunisti razglasili vse, ki so o njih dvomili, za svoje nasprotnike ali celo za duševne bolnike, ki niso sposobni razumeti »očitnega dejstva, da so komunisti poklicani za vladanje«. Predvojna Jugoslavija je z demokratičnimi institucijami pa tudi s policijo in vojsko trdno varovala temeljne človekove pravice, zasebno lastnino in osebno svobodo ljudi, zato so komunistične ideje ljudi spravljale v smeh, ne pa v strah.

Partizani so na zasedenem območju obravnavali vse kmetijske pridelke in drugo lastnino zasebnikov kot svoj plen in so ljudi, ki so karkoli skušali skriti pred njimi, običajno pobili, njihove družine pa oropali, včasih tudi izselili. Slovenci, ki so bili žrtve teh atentatov in terorističnih dejanj pa tudi žrtve drugih nasilnih kaznivih dejanj, so se v času okupacije lahko za varstvo obrnili samo na okupacijske oblasti, saj jugoslovanska policija ni več delovala.

Slovenska javnost se dolgo sploh ni zavedala, da so umori in ropi, ki so se dogajali skoraj vsak dan, del komunistične revolucije, ki so jo začeli slovenski komunisti pod krinko OF. Ljudje so se zavedali komunistične nevarnosti šele po umorih svojih bližnjih, javnost v posameznih vaseh in mestih pa tudi po umorih vidnejših politikov, gospodarstvenikov ali duhovnikov. Pretresljive so bile zlasti vesti o sadističnih pobojih celih družin, tudi majhnih otrok in nosečnic.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*