Smo zares budni takrat ko ne spimo?

Erich Fromm je v svoji knjigi Umetnost življenja uvedel izraz »napol buden« s katerim je označil običajno umsko stanje večine ljudi. Fromm opozarja, da

biti buden pomeni videti svet v ostri sliki, brez tančice, ki nam jo ustvarijo čustva, osebne izkušnje, razmišljanja…Videti svet točno takšen kakršen je, brez težav, preteklosti ali česarkoli kar nas bo napeljevalo na umsko razglabljanje. Biti buden pomeni zgolj opazovati brez vsakršnega vsiljevanja osebnih razmišljanj.

domišljijska stvarnost
domišljijska stvarnost

Frommova teorija me navaja na razmišljanja o sodobnem človeku in družbi. Razmišljam o vprašanju, zakaj smo napol budni?

Na primer v naši zahodni potrošniški družbi nas mediji nenehno zasipavajo z množico informacij, ki motijo našo zbranost in manipulirajo z našo pozornostjo. To najbolje počnejo oglaševalci, ki nam ponujajo vedno boljše zgodbe, s ciljem ustvarjanja novih potreb, ki posledično zahtevajo zadovoljitev. Privlačne zgodbe nam narekujejo tempo življenja, oblikujejo mnenje, odnose, razpoloženje, nas spodbujajo k potrošništvu oziroma k zadovoljitvi potreb, ki se množijo kot gobe po dežju.

Mi seveda plavamo v morju dobro zapakiranih in privlačnih zgodb, se poskušamo ohraniti na površju, si nalagamo dodatno delo, ki pomeni dodatni zaslužek, ki  omogoča zadovoljitev poplave potreb, v katerih se počasi utapljamo. Na drugi strani sanjarimo in si  prizadevamo  priti  na vrh gore, ki za nas pomeni odrešitev, sprostitev in  srečo. Torej istočasno plavamo v morju namišljenih potreb in sanjarimo o vrhu gore ter obljubljeni sreči, ki nas tam čaka. Med plavanjem se vedno bolj oddaljujemo od sebe, svojega bistva, od svoje svobode in spontanosti.

Prepuščamo se zgodbam, ki so vedno bolj privlačne in zapeljive. Zgodbam, ki jih  soustvarjajo strokovnjaki, ki dobro poznajo psihologijo razmišljanja in vedenja kupcev. Ti uporabljajo različne tehnike, ki omamljajo zdrav razum ter vsiljujejo nepotrebne sanjarije.

Sodoben človek/kupec se naivno  prepušča omamljanju, poskuša ujeti ritem trendov, ki mu narekujejo način življenja in mišljenja. Tudi sam poskuša posnemati tehnike oglaševalcev z ustvarjanjem svoje zgodbe, ki mu bo, če je dovolj zapeljiva in privlačna omogočila, da izstopi iz množice ter se tako uspešno proda na trgu, ki je že prepoln kvazi ustvarjalnih, kreativnih, samoiniciativnih, ciljno usmerjenih, odličnih in idealnih… ljudi.

K temu početju ga nagovarjajo in usmerjajo kdo drug kot različni strokovnjaki v medijih, ki ga nenehno prepričujejo, da je za uspešno kariero in preboj  na trg dela najpomembnejši prvi vtis. Za prvi vtis pa je pomembna privlačna osebna promocija oziroma zgodba.

Seveda ni nujno, da je ta privlačna osebna zgodba, ki opisuje osebo, v skladu z njo samo. Najpogosteje ni. Je domišljijska, pripoveduje o nekakšni idealni osebi, ki je večopravilna, vseveda, motivirana, učljiva, vodljiva, zvesta svojim ciljem, lojalna, komunikativna, prijazna… in še kaj. Pri oblikovanju osebne zgodbe so sodobnem človeku  vodilo oglaševalci, ki so nepremagljivi v ustvarjanju idealnega, domišljijskega sveta. So neusahljiv vir idej.

Sodoben človek živi v domišljijskem svetu, kjer ga obkrožajo vedno bolj manipulativne zgodbe. Živi v hitrem svetu, kjer je najpomembnejši prvi vtis, veščina na hitro pritegniti pozornost je pravzaprav zelo priljubljena in nujna za uspešno življenje.

smo_zares_budni_takrat_ko_ne_spimo_napol_buden

odsev stvarnosti
odsev stvarnosti

S druge strani pa so primeri medijskih zgodb, ki pričajo o tem, da zadnje čase idej za privlačne zgodbe počasi zmanjkuje. Najboljši dokaz za to so številne šokantne zgodbe, ki krožijo po socialnih omrežji, ki so narejene, da na hitro pritegnejo pozornost občinstva in tako priskrbijo čim večje število ogledov oziroma všečkov, ki bodo spet  pritegnile oglaševalce. Tovrstne zgodbe so seveda že zdavnaj prekoračile vse meje dobrega okusa. To lahko opazi tudi napol buden opazovalec.

Vendar zaskrbljujoče je, da se občinstvu upirajo vse te neokusne, površne, neprivlačne zgodbe, ki jih vseeno na nekakšen čuden način pritegnejo, da si jih ogledajo, jim namenijo svojo pozornost, debatirajo o njih ter jih na nek način podpirajo. Spodbujajo razvoj tovrstnega žanra, kar potrjuje tudi njihovo število odzivov oziroma všečkov in komentarjev na takšne neokusne in površne zgodbe.

Torej v sodobnem času se oblikuje nekakšen medijski trend pritegniti pozornost z neokusnimi, nesmiselnimi in neprivlačnimi zgodbami, ki so privlačne in užitne za večino občinstva. Takšnih nesmislov je v sodobnem času vedno več. Zakaj?

Mogoče si lahko pomagamo s Frommovo teorijo o »napol budnem« običajnem umskem stanju večine ljudi. Istočasno se lahko vprašamo, kako biti buden in živeti v domišljijski stvarnosti, v stvarnosti kjer domišljija hodi pred stvarnostjo?

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*