Zimske olimpijske igre Soči 2014 so tik pred vrati!
Začetki olimpijskih iger in njihova idejna zasnova segajo v antično Grčijo, 900 let pred našim štetjem. Takratne olimpijske igre so imele svoj »sedež« v posvečenem kraju Olimpija, kjer so se igre odvijale kot nadgradnja verskih srečanj. Na začetku je šlo le za eno igro, kasneje pa so igre že trajale do pet dni in vključevale različne športe (na primer dirka z vozovi, dvoboji, peteroboj, teki) kot tudi izbor za najboljšega glasnika in trobentača. Odličja so takrat podeljevali le zadnji dan iger. Takratni tekmovalci so bili le moški, ženske so imele svoje tekmovanje, posvečeno boginji Heri.
V času antičnih tekmovanj je bila zmaga, tista ki je kaj štela. Olimpijska filozofija »potrebno je sodelovati, ne zmagati« ter filozofija miru sta se pojavili kasneje. Zmagovalci takratnih iger so bili deležni različnih ugodnosti: upravičeni so bili plačevanja davkov, prejeli so kipec ali vazo ter venec iz oljčnih vejic, prejemali brezplačno hrano, imeli častne sedeže v gledališčih… Zmaga je pomenila veliko, poraz pa je predstavljal tako rekoč sramoto za celotno mestno državo iz katere je tekmovalec prihajal.
Konkretni poimenski seznami zmagovalcev so zabeleženi in znani od leta 776 pred našim štetjem. Leta 391 našega štetja je rimski cesar Teodozij I. prepovedal vsa poganska čaščenja, posledično tudi olimpijske igre, kar je za takratni čas pomenilo konec olimpijskega gibanja.
Šport se je sicer kasneje začel ponovno kazati kot organizirana oblika druženja ljudi že v srednjem veku, a se je kot tak kot ga poznamo danes pojavil šele v 19. stoletju. Takrat so se začele razvijati tudi nove športne panoge, kot so denimo nogomet, golf, tenis ter promovirati telovadba kot množičen šport.
Ponovno rojstvo olimpijskih iger je obudil francoz Pierre de Coubertin, ki se je nad antičnimi igrami navduševal že v svojih mladih letih. Oblikoval je idejo o obuditvi načina urjenja telesa v obliki športa, ki naj bi bil samemu sebi nagrada. Zastopal je mnenje, da vrednote športnega udejstvovanja nikakor ne bi smele biti povezane z materialnimi nagradami, niti z razmišljanji o dobičkih. Za svojo idejo je kar precej časa iskal plodna tla. Le ta je našel v Sorboni na kongresu leta 1894, kjer so soglasno sprejeli, da se olimpijske igre obudijo v letu 1896 v Atenah, nato pa vsaka štiri leta v prestolnici druge države.
De Coubertin je leta 1913 ustvaril tudi še danes prepoznaven znak olipijskih iger – olimpijske kroge. Krogi predstavljajo zvezo petih celin, srečanje športnikov celega sveta, ki so povezani med sabo. Povezanost predstavlja medsebojno spoštovanje, sožitje in prijateljstvo vseh narodov petih celin. Barve so določene in predstavljajo sledeče: modra barva – Evropa, črna barva – Afrika, rdeča barva – Amerika, rumena barva – Azija, zelena barva – Avstralija in Oceanija. Zastavo z olimpijskimi krogi so prvič izobesili na olimpijskih igrah v Antwerpnu leta 1920. Podlaga zastave je bela barva, ki predstavlja mir. Od leta 1960 se odvijajo tudi paraolimpijske igre, ki skrbijo za razvoj športa invalidov.
Danes poznamo letne in zimske olimpijske igre, ki se izmenično pojavljajo v različnih krajih po svetu, ne le v prestolnicah.
Olimpijske igre v mestu Soči v Rusiji bodo 22. zimske olimpijske igre zapovrstjo. Potekale bodo med 7. in 23. februarjem 2014. Udeleženke in udeleženci olimpijskih iger se bodo pomerili in tekmovali na osemindevetdesetih tekmah v petnajstih različnih disciplinah. V smučarskih skokih se bodo prvič preizkusile tudi ženske.
Soči je informacijo o tem, da bodo tam olimpijske igre prejel v letu 2007, ko se je za to opcijo potegoval s Salzburgom in PyeongChangom. Mesto leži na jugozahodnem delu Rusije, v pokrajini Krasnodar ob Črnem morju, neposredno ob meji z Gruzijo. Gre za 55. največje mesto v Rusiji, ki šteje slabih 400.000 prebivalcev. Mesto je od ruske prestolnice Moskve oddaljeno 1.360 kilometrov, mestne pravice pa segajo v leto 1838. Mesto je v času Stalinove vladavine postalo znano poletno letovišče, hkrati pa so v neposredni bližini mesta (60 kilometrov) tudi visoke gore, ki omogočajo udejstvovanje v zimskih športnih panogah. Podnebje v mestu je vlažno subtropsko, povprečna januarska temperatura 6 stopinj Celzija, poletne povprečne temperature pa dosegajo 28 stopinj Celzija.
Slovensko odpravo sestavlja 66 športnic in športnikov, vodja slovenske delegacije je Petra Majdič. Na olimpijskih igrah se bo prvič pomerila slovenska ekipa hokejistov. Na zimskih olimpijskih igrah v letu 2010 je dve medalji osvojila Tina Maze, ki jih bo v Sočiju tudi branila.
Slovenija samostojno nastopa od svoje osamosvojitve naprej. Torej od leta 1992. Pred tem so bili naši športniki prisotni na olimpijskih igrah v ekipi Avstrije (v letu 1912) ter v ekipi Jugoslavije (od leta 1920 do leta 1988). Od leta 1992 naprej so slovenski športniki na olimpijskih igrah osvojili tri zlate medalje, sedem srebrnih ter dvanajst bronastih; skupno torej dvaindvajset medalj.
