Največji kamniti lok na svetu. Ko vas bo pot peljala mimo se ustavite in se sprehodite pod njegovim mogočnim lokom!
Lepo viden s ceste, še posebno ko se vozimo iz soške doline v Novo Gorico. Ponosno se pne tik pred vhodom v starodavni Solkan. Vrhunski tehnični spomenik zgrajen pod Avstro Ogrsko monarhijo v začetku 20. stoletja, bil med prvo vojno porušen, po njen ponovno zgrajen v skoraj prvotni obliki. Italijani so delo opravi mojstrsko. Med drugo svetovno vojno je preživel 6 napadov zavezniških zračnih sil. In še danes stoji; in še danes služi svojemu namenu – železniškemu prometu; in še vedno je lep, eleganten.
Ampak koliko se jih ustavi, da bi ga občudovalo? Kolikokrat ste se peljali mimo, pa vam na kraj pameti ni padlo, da bi se ustavili in si vzeli nekaj časa, da bi od blizu spoznali tega belega lepotca? Kdor se še ni, naj se naslednjič spomni mojih besed in si vzame čas. Splača se.
Avto lahko parkirate pri gostilni Žogica ali pri Solkanskem pokopališču. Potem pa ste v 5 minutah pod največjim kamnitim železniškim mostom NA SVETU! Ja, ja ponavljam NA SVETU! Za to si pa že splača vzeti malo časa. Splača se!
Od blizu se šele pokaže njegova veličina in mogočnost.
Še nekaj tehničnih podatkov: dolžina mosta je 219,70 metrov, visok je 36 metrov nad srednjo gladino reke. Srednji lok meri 85 metrov. Prvotni lok je bil zgrajen iz nabrežinskega kamna, sedanji pa je zgrajen iz kamna, ki prihaja iz kamnoloma v bližini Vicenze.
Vojaško pokopališče (I. svetovna vojna)
Nahaja se v neposredni bližini, južno od mosta, pod solkanskim pokopališčem. Od mosta je do njega je le dobrih 5 min hoje. Dostop do pokopališča pa je možen zgolj preko železniške proge. Vsekakor pa velja, da je pokopališče urejeno in kljub odmaknjenosti (in tudi malo pozabljeno) lepo vzdrževano. Pohvala vsem, ki zanj skrbijo.
Vojaško pokopališče je nemi spomenik grozotam prve svetovne vojne. Žal zaradi bombardiranja med drugo svetovno vojno, ni ohranjeno v celoti.
Tukaj je našlo grob okoli 1360 padlih. Pokopani so večinoma nesrečni vojaki, ki so bili madžarske narodnosti.
Na nagrobnikih so še vedno ohranjene svinčene tablice s prostoročnim napisom imen in priimkov padlih, no vsaj tistih, katerih identiteta je bila poznana.
Sredi pokopališča je skupna grobnica in skorajda 12 m visok mogočen spomenik. Na spomeniku je vklesan napis v nemščini z močno simboliko: »Ich hatt einen Kameraden«
Zaradi nestabilne brežine nad Sočo je, žal, ogled pokopališča le na lastno odgovornost. Ampak se splača! Sploh svetujem ogled vsem, ki niso iz primorskega konca in takih tipov pokopališč ne poznajo. So edinstven dokaz nesmiselnosti vojne in morije!
