Regrat je živilo, ki ga pričnemo nabirati že zgodaj spomladi. Verjamem, da je kot živilo vsem dobro znan, je pa tudi dobro preizkušeno ljudsko zdravilo.
Regrat ne samo da je okusen v solati, je tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika. Z uživanjem regrata si lahko zelo okrepimo zdravje. Za uživanje je primerna skoraj vsa rastlina. Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov in rudnin. Še posebej uporabni so zeleni listi, v njih se skriva veliko železa.
Regrat raste po vsej Evropi, najti pa ga je mogoče tudi v nekaterih delih Azije. Regratove liste nabiramo v času pred cvetenjem rastline. Nabiramo ga že zgodaj spomladi, vse od meseca marca naprej.
UČINKI REGRATA
Uživanje regrata ima številne zdravju ugodne učinke. Vsebujejo namreč fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino, sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Blagodejno učinkuje na jetra in krepitev jetrnih funkcij, deluje proti slabokrvnosti. Kot zanimivost naj navedem dejstvo, da regrat vsebuje več vitamina A kot korenje. Pomemben je tudi za razstrupljanje telesa. Pomagal naj bi tudi pri lepi postavi, saj naj bi vzpodbujal hujšanje in odpravljal celulit. Pomagal pa naj bi tudi pri odvajanju odvečne vode iz telesa.
Regratov cvet je rumene barve. Tudi cvetove lahko s pridom uporabimo v naši kuhinji. Navadni regrat spada v družino nebinovk in raste od marca do novembra. Užitni so skoraj vsi deli rastline; korenine sušimo za čaj, liste jemo v solati, iz cvetov pa skuhamo sirup. Neokusna so le regratova votla stebelca, pri otrocih pa lahko sesanje ali žvečenje stebelc povzroči celo slabost, bruhanje, drisko ali neenakomeren srčni utrip. Zato previdnost med igro na cvetočih travnikih ne bo odveč.
Najbolj učinkovit in najbolj zdravilen je sveže stisnjen sok, zelo priporočljiva je tudi uporaba svežih mladih listov v solati. Za čajni preliv, še posebej pozimi, uporabljamo posušene liste, cvetove in posušene, drobno narezane korenine.
Sveža korenina ima pred cvetenjem sladko-grenek okus, posušena sluzavo sladek; po cvetenju pa prevlada grenkost. V dobri vrtni zemlji se korenina posebno razvije in je sladka. Cvetove, tako kot tudi korenino in praktično vso rastlino vedno sušimo le v senci.
Regrat vsebuje mleček, ki pa ni strupen, kakor ljudje mnogokrat mislijo. Korenina je dolga, mesnata pa tudi vretenasta in razrasla. Pri tleh so listi v rozeti, sprva so tesno pri tleh, vzdignejo se šele kasneje; so lahko celorobi ali zelo škrbinasto nazobčani. Okroglo votlo cvetno steblo je do 20 centimetrov visoko in nosi po en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Košek se ponoči in ob slabem vremenu zapira. Plodove, ki imajo dolgodlako kodeljico, raznaša veter.
Zaradi obsežnega bogastva krepilnih in zdravilnih snovi je regrat odlična zdravilna rastlina, katere pomen je vse premalo cenjen. Rastlina je namreč tako množična, da jo zaničljivo imenujejo » plevel« .
Ljudska imena za regrat so še: Farška plata, jančar, lederče, mlečec, mlečje, navadni regrat, otavčič, pljuščanec, pljunščakovina, regrad, regvat, rmeni regrat, rumena reva, smolika, števnica, vergrad, virgrad, žehtelnica, želtelnica, želtena, žentenje, žoltenica, žoltenje.
Čeprav je regrat marsikomu nadležen plevel, je resnično zelo zdravilen. Lahko ga uživamo brez slabe vesti, da bi nam škodil. Seveda je pri tem pomembno, da ga uživamo v zmernih količinah.
