Sreda je tretji dan v tednu in je oznaka za sredino tedna. Kar se prične v ponedeljek, doseže aritmetično sredino v sredo. Sreda in aritmetična sredina sta dva različna pojma, prvi je element časa, medtem ko je drugi element statistike. Kot primerjavo za sredo lahko izberemo klasični vrh v dramah. Ponedeljek je začetek drame, torek zaplet, sreda je vrh drame, četrtek razplet in petek konec.
Vendar je dni sedem, elementov drame pa samo pet. Aritmetična sredina se izračuna kot vsota vseh spremenljivk, katero potem delimo s številom spremenljivk. Torej, če enakovredno prerazporedimo število obeh spremenljivk, časa in statistike, bi morala biti sredina tedna v četrtek namesto v sredo. Vendar sreda ne nosi oznake sredine tedna oziroma centra zastonj. V normalnih delovnih pogojih so srede veljale za sredino delovnega tedna, razen v primerih, ko je bilo delo razporejeno skozi celoten teden in sta kot delovna dneva veljala tudi in sobota in nedelja. Sreda je beseda, ki ima več pomenov in sodi v skupino večpomenk. Besedo sreda lahko posplošimo in rečemo, da ta beseda predstavlja sredo oziroma sredino kateregakoli dogajanja, stanja, predmeta ali časa. Sreda je dan v tednu, aritmetična sredina je pojem v statistiki, sreda tarče je center.
Ko zagledamo markacijo na drevesu, je videti kot tarča, vendar to ne pomeni, da lahko streljamo v sredino markacije, ampak da smo nekje na sredini gozda in smo na pravi poti, da pridemo na cilj. Kralj si povezne krono na sredo glave in s tem poudari svojo vlogo v družbi, saj se mora kot vladar razlikovati od običajnega ljudstva. Kraljeva krona je večja in bolj okrašena kot kraljičina. In prav je tako, saj so moški močna polovica para, ženske pa lepša polovica in zato ženske nosijo krono zaradi statusa ne pa zardi tega, da bi bile videti lepše in bolj razkošne.
Stari poslovni pregovor pravi, da nikoli ni pametno skleniti posla v petek, so ostali dnevi veliko bolj primerni za podpis pogodbe oziroma sklenitve posla, kakor pa so denimo petek, sobota in nedelja. Čeprav je za začetek poslovnega tedna najbolj pomemben ponedeljek, saj takrat podjetja po dvodnevnem premoru znova zaženejo svoje motorje, tako motorje tehnologije, kakor tudi človeške naprave, robote. Danes je tempo v poslovnem svetu tako hiter in krut, da mu lahko sledi samo še naprava, robot, človek je že prepočasen. Kar pa nisi začel v ponedeljek, lahko začneš v sredo, saj je zabava ob sklenitvi pogodbe za ¨multimililijonski¨ posel šele v petek, ki se nadaljuje še v soboto, včasih pa tudi še v nedeljo. No, v nedeljo naj bi počivali, da lahko v ponedeljek znova vse zaženemo v konstantno, kontinuirano dogajanje in tako poskrbimo za ugoden poslovni izid v petek. Petek je vsekakor najbolj oboževani dan, saj se za večino ljudi takrat konča petdnevno delovno obdobje in se prične dvodnevno obdobje počitka. Vendar je to prej izjema kot pa pravilo, saj današnje dni delovni teden šteje šest dni in ne samo pet, kakor je to bilo to včasih, nekoč v preteklosti.
Za konec pa še nekaj dogodkov in praznikov, ki so se zgodili v sredo. 1.april je bil leta 2015 v sredo. Tako, da lahko rečemo, da smo si v sredo, 1.aprila, privoščili marsikatero laž, v četrtek, 2.aprila, pa bomo lahko zabili žebelj resnice direktno v sredo.
