Sem žena, sem mati dveh sinov. To, da je osmi marec praznik žena so nas naučili že v osnovni šoli. Naučili so nas tudi o pomenu tega praznika, ki ga kot otrok nisem prav dobro razumela. Naredili smo voščilnico, ki smo jo podarili mamici ob prazniku – dnevu žena. Pomladanski šopek je krasil našo mizo v kuhinji. Zvončki so se mi zdeli vedno prava izbira, morda zato, ker sem v drugem razredu iz berila ravno na ta dan, brala pesmico, ki se je po tridesetih letih še do danes spominjam.
Gre nekako takole: »Zvončki so zate, tudi marjetke. Vzemi še mene, v šopek med cvetke. Nežno me objemi in me poljubi, jaz bom pa tebe, ne boš na izgubi. Petkrat in šestkrat, še več če želiš. Mamica moja zakaj se smejiš?« Učiteljica nam jo je položila direktno v srce. Želela je, da jo ta dan preberemo mamicam doma na glas. Želela je, da ta dan mami pomagamo, pri hišnih opravilih, več kot običajne dneve. Želela je, da se kot osem let stari otroci zavemo, da imamo mamico, ki je na celem svetu le ena sama. Rekla je: »To je tvoja mama.« Od svojih otrok sem na proslavi ob materinskem dnevu prejela ob koncu proslave voščilo, ki jo je naredil vsak od skupine otrok za svojo mamico.
Topline, ki te prevzame ob tem dogodku, ne bom nikoli pozabila. Spremljajo jo hkrati tudi starševska ljubezen ter ponos. Želim si, da bi jo vsaka mamica tako občutila, kajti otroci so naše bogastvo. Če jih ne bi bilo, prazniki ne bi bili tako polni, popolni, pričakovani. Torej sta tu pomembna dva vidika: pomembno je kaj nas naučijo kot otroka in kako to sprejemamo kot starši. Oba vidika imata skupni imenovalec, eno osebo. Razlika je le v letih, torej v razmerju otrok : odrasel. Otroci spontano dojemajo svet okrog sebe, odrasel zrelo. Moja mamica je babica štirim vnukom. Generacijsko se to stališče širi naprej, kajti tudi njo vnuki povabijo na proslavo ob materinskem dnevu. Zvončki so še prisotni v naravi, tudi marjetice. Letaki, ki jih dnevno prejemamo domov v reklamne namene, imajo širok izbor artiklov za ta dva praznika. Trgovski centri so dosegljivi vsakemu od nas. Kupimo lahko kar se nam zdi primerno za ta dva praznika. Šteje že, da se spomnimo tako na osmi marec, kot na dan žena.
Ženske smo pomemben člen na tem svetu. Pravice, ki smo si jih skozi leta prav na podlagi praznika žena izborile so pomembne za nas same, kot tudi za našo družbo. Hodimo na delo, delamo vsa dela, se odločamo tako na duhovni ravni, kot tudi politični. Nezrela intuicija je dozorela v razum. Odprla so se nam vrata. Pravice imamo vse enake. V družbi, ki sedaj živimo, pogrešam le »poudarek« na dolžnosti. S tem ne mislim na dolžnost, kot delo, ki ga upravljam in ga moram opraviti, v nasprotnem primeru sem lahko kaznovana, temveč poudarek na dolžnosti – v širšem smislu, pomagati človeku. Tekmovalnost je žal zaznamovala današnji svet. Bojazen posameznika je vse bolj izrazita, zaradi nezaupanja v današnjo družbo. Ostane nam le ključno zavedanje pomena praznika. Praznujte.
