Človek je družbeno bitje, ki mu ob rojstvu glede na spol dodelimo ime. Človek je tisti, ki pomaga ljudem, jim pokaže, da na svetu v času potrošništva obstaja tudi še mnogo več. Med človekom in figuro današnje družbe obstaja razlika, ki je posledica tekmovalnosti med posamezniki in skupinami. Ta se odraža v številnih vprašanjih:« Kakšni smo v odnosih drug do drugega in kaj lahko storimo zase in za druge?
Znamo še prisluhniti sočloveku in slišati njegovo stisko, ne da bi nas prosil za pomoč? Je res treba za prijateljstvo materialna osnova?« Ta vprašanja in odgovore nanje bi mogel vsakdo od vas zabeležiti na papir, jih shraniti v svojo knjigo pozitivnega mišljenja ter to knjigo dati na dosegljivo mesto, kjer se bi večkrat spomnil nanjo in jo prebral. Beremo običajno tisto kar nas zanima, tisto kar imamo pri roki. Človek si običajno vzame čas za tisto kar ga zanima. Zato je za vsakega od nas pomembno, da ohranjamo stike z bližnjimi in jim prisluhnemo. Za ljudi, ki nam niso blizu in jih morda sploh ne poznamo pa običajno prisluhnemo le v primeru, ko nas prosijo za pomoč v stiski.
Današnji čas nima posluha za to, da bi si pomagali brez da bi pomislili, da smo komu kaj dolžni. Tudi, če gre le za uslugo, gre za pomislek, če jaz tebi boš ti meni. Včasih se je tudi zidalo hiše. Pomislek za uslugo jaz tebi – ti meni ni bil prisoten v takšni meri. Gradilo se je na druženju, komunikaciji in šele nato fizični angažiranosti za nekoga, v tem primeru za graditelja hiše, prijatelja. V času, ki živimo to žal ni več tako. Okoliščine trenutno temu niso naklonjene. Naša družba, je družba računov. Prejeti račun pomeni, račun od strokovnjakov, ki nam gradijo hišo. Živimo v družbi, ki smo jo izoblikovali tako kot jo nekateri ne bi želeli imeti. Želja tistih, ki jo je izoblikovala je bila tako močna, da je premagala sosede, premagala prijatelje in naredila iz ljudi figure, ki jih sedaj premika in vodi, jim je določil pravila, norme. Pravila, norme sicer lahko prekoračimo, vendar so sankcionirane. Kar so te sankcije prinesle je to, da smo se odpovedali takšnemu načinu povezovanja med ljudmi, odpovedali smo se pomoči drugim, odpovedali smo se rekreaciji. Najpomembnejše kar smo izgubili pa je zaupanje v človeka, v skupino, v družbo. Ustvariti bi morali čisto novega človeka. Človeka, ki bi gradil na zaupanju.
Zaupati pomeni biti prepričan vase, biti iskren do sebe. Tako oblikovan človek je edina podlaga za gradnjo skupine, skupine sebi podobnih ali enakih osebnosti. Te osebnosti morajo biti tako močno izoblikovane, da izpodrinejo mišljenje »nastavljenih figur današnje družbe«. Sankcionirajo sprva na način opozarjanja na napake, ki imajo za posledico ujetništvo v tako imenovan »Zavod za oblikovanje v boljši jutri«. Tako oblikovan Zavod ima za cilj spoznati sankcionirano osebo, kot človeka. Ker ima Zavod izhodišča v zaupanju, je pomembno, da si pridobi od sankcionirane osebe zaupanje. Vodilo, ki je ustvarjeno na zaupanju v človeka je nato podlaga za nadaljnje sodelovanje tako posameznika kot družbe. Ko bo številčnost prevladala v tako izoblikovani družbi, ji bo morda prisluhnil svet.
